Hodila sva na njive, travnike in v gozde k delavcem. Če je bilo blizu tja, sva šla oba, če je bilo daleč, je moral ostati eden doma pri konjih, drugi je šel sam. Čajž je sicer pazil, in to prav po nepotrebnem, na svoje stvari, dejal vse svoje premično blago za ključavnice in zapahe, štel svoje sadje, po strani gledal v najine sklede, če se ne dela potrata z živili, no, vseeno sva se v njegovi hiši počutila dobro.