Vilar se je zazrl v jedrnato, nekoliko zatepeno Luco in v jakega mladeniča robatih potez, ki je v kolu vodil z eno roko Luco, z drugo pa Danico. »Dolg in tuga sta brat in sestra; vedno gre eden za drugim,« je rekel. »Smili se mi deklica, ki je izgubila očeta.«