eden (901-1.000)

pripetila nobena druga nezgoda kakor samo, da si je	eden	izmed hlapcev zvil obe nogi hkrati in so morali	A
Udrla se je. Z njo vred pa	eden	izmed bikov.Zobri tik za njima so se hoteli	A
višine in obležali na belem snegu pod skalo.	Eden	izmed kozlov se je koj spet dvignil in bi kar	A
Zavoljo mrličev, ki so ležali naokrog ‒ tudi	eden	izmed Ostrorogovih hlapcev je bil vmes in tega	A
Obrnjeni so bili nazaj.	Eden	pa je sedel v ritni drevaka in je gledal naprej	A
časa pomudila v dnu pristajnega mosta, pa je	eden	izmed vzhodnjakov dregnil s komolcem svojega	A
hrisá. Zastonj smo delali,« je bil nejevoljen	eden	izmed črnolascev. »Nismo,« je ugotovil Triander	A
pesek so preskušali. Ob Savi pa ‒ hej ‒ tam je	eden	izmed črnolascev pozabil leseno skledo za izpiranje	A
dokajšnja kepa bakra. Z lučjo v roki je prinesel	eden	izmed sužnjev v močni krošnji, prevlečeni znotraj	A
Začuli so se udarci vesel.	Eden	izmed stražarjev se je šepetaje pogovarjal z	A
so drug za drugim stopali na pristajni most.	Eden	med njimi je bil orjak.Tako visokoraslega in	A
Oblóški Tonček, kobilar in konjski mešetar,« reče	eden	izmed kmetov, katere je konjar prejezdil na	A
tisti rokovnjači berača Tomaža, ki je gotovo	eden	od njih! In tak velik strah je vse ljudi obšel	A
semenj nastavljati. Le en krčmar je bil izvzet,	eden	je imel poleg slabega semnja vendar nekoliko	A
pogledovali Blaža in pili. Dva sta bila mlajša,	eden	star.Vsi trije so bili slabo opravljeni z različno	A
razraslo gor do pod oči. Med mlajšima je bil	eden	majhen, šepav in je imel širok obraz, od koz	A
peči, glej, imaš rokovnjače; če niso vsi trije,	eden	je gotovo, ker meni smrdi kakor hudiču krst	A
resnično vam povem, prijatelji moji, ko bi nas	eden	mogel vse rokovnjače pobiti, to bi bilo grozno	A
Nič se jih ne bojim!« »Jaz grem,« reče	eden	kmetov drugemu tiho in boječe. »Čakaj, da plačamo	A
čakaj pri cesti med Kolovcem in rovsko cerkvijo.	Eden	naših ti prižene konja.Tega zajahaj in prodaj	A
prošnjo pripoved o treh bratih, katerih je veljal	eden	za neumnega.Med tem pripovedovanjem pa zasliši	A
ko to slišijo! Ta Nande ali Groga je gotovo	eden	glav rokovnjaških, če ne prva glava.Drugače	A
povedal, da je rokovnjače iznašel: Nande je	eden,	Bojec eden.Ali hlapec ni bil zadovoljen, takoj	A
je rokovnjače iznašel: Nande je eden, Bojec	eden.	Ali hlapec ni bil zadovoljen, takoj iz postelje	A
s pogumom je hlapec France govoril ta govor,	eden	najdaljših in najbistroumnejših v svojem življenju	A
da je ta naš Nande, ki je Paleževino kupil,	eden	poglavarjev.Urokov se nisem nikoli bal in vsega	A
šibek, ali v istini žilav in močan. Ko mu je	eden	hlapcev, težak hlod, sprva nekaj nedostojno	A
njih gotovo obilen dar, ker bali so se, da je	eden	iz strahovite stare zadruge. Na ta način je	A
toliko je ponavljal, da je Groga rokovnjač in ne	eden	zadnjih. O tem, to se ve, da ni bilo dvomiti	A
katerem ste mi pripovedovali, ni nihče drug kot	eden	njih!In moj pisar!	A
danes,« pristavi smejé se. Voznik Urh je bil	eden	tistih ljudi, ki se ne dade dvakrat piti prositi	A
človeka. »Menda je pisar z Brda, ka-li,« reče	eden,	»ravno tak je bil! Videl sem ga, ko sem desetino	A
dan čakal.« »Kaj bomo ž njim, Tomaž?« vpraša	eden	onih treh. Tomaž Velikonja, kajti ta je bil	A
bolj potihoma, kajti sedaj in sedaj ozrl se je	eden	ali drug s paznim očesom tja na hišico, v kateri	A
Tonček; kdor ima obešen biti, ne utone!« smeje se	eden	od druge strani ognja. »Čakaj, čakaj malo, ti	A
li je roka; kajti pred kake pol ure prišel je	eden	vaših hlapcev s Kolovca ter mi naznanil, da	A
Nandetu; stvar se morebiti lahko hitro preišče in	eden	ali drug se bo dal mor da ujeti in pripreti	A
svetu vse, kar jima sreče more bog podeliti; a	eden	se mi je izgubil, čisto izgubil; ljubezni mu	A
zaradi Blaževe pripovesti sodil, da mora biti	eden	glavarjev te strašne zadruge. Mozolov pes je	A
tukaj, zato sem plašč razgrnil tam.« Sedla sta	eden	tik drugega pod borovce in on ji je položil	A
rokah. Nekaj teh prihajalcev že poznamo; kajti	eden	prvih je bil Bojec, ki je na nosu kazal še jako	A
pot s čela. »Štirje oficirji so, to se pravi,	eden	menda ni oficir; pa nekaj takega mora biti.	A
tako se je z Vernazzom zgodilo. Poštarja pa je	eden	sunil z gorjačo v prsi, da se je od bolečine	A
pa sta se prebudila. . / . / stran 139 . /	Eden	odpre okno in, ko začuje vnovič kapitanov klic	A
bili tudi streli zbudili, zbralo na pošti in	eden	izmed njih je spoznal čevljarja Bojca. A ta	A
gor. »Kaj pa bomo ž njim?« vpraša polglasno	eden	pajdašev Tončkovih ter pokaže tajnika. »Ne vem	A
»Tri sto griv, to je pa vendar čudno, da bi	eden	od nas kar tako meni nič tebi nič odhajal, in	A
ali sedem mož po stezi navzgor. Sedaj se je	eden	ali drug spotaknil na kamnitem in po hudournikih	A
stegna, če nas za nos vodiš!« zagodrnja potem	eden	slovenski. »Tiho,« reče menda oni, kateremu	A
je ta, koliko oni na dolgu za zrezane deske;	eden	mu ima dati poldrugi goldinar, eden dva; eden	A
zrezane deske; eden mu ima dati poldrugi goldinar,	eden	dva; eden petnajst, eden nekaj manj grošev.	A
eden mu ima dati poldrugi goldinar, eden dva;	eden	petnajst, eden nekaj manj grošev.»Vsi morajo	A
poldrugi goldinar, eden dva; eden petnajst,	eden	nekaj manj grošev.»Vsi morajo plačati!«	A
vabljivim smehljajem pozdravila Šepca, ker ta je bil	eden	najboljših pivcev, in taki so krčmaricam vselej	A
profesor smehljaje se in vdrugič tlači pipo. »	Eden	mojih učiteljev je trdil, da se vsa zgodovina	A
kar jih pozna. . / . / stran 106 . / Ni	eden	tistih, ki brez vse misli tja v en dan živé	A
morala po svojih opravkih in sta bila malo doma.	Eden	je moral v kancliji sedeti, eden v učilnih klopeh	A
malo doma. Eden je moral v kancliji sedeti,	eden	v učilnih klopeh učitelje poslušati in potem	A
fante je morda menil, da je ta človek v suknji	eden	tistih hudih gospodov, ki pridejo očeta za davek	A
oskrbel. Bajé da je izvrsten mladenič in bil	eden	najpridnejših učencev,« odgovori gospodar.	A
Midva se bova šele kaj zmenila, dva študioza,	eden	mlad, eden star. Deklina, le pojdi, ti ne razumeš	A
bova šele kaj zmenila, dva študioza, eden mlad,	eden	star. Deklina, le pojdi, ti ne razumeš nič tega	A
Martinek, dva kmečka možaka pri enem, dva druga ‒	eden	mlad, čeden fant okrog dvajsetih, imenovan Francelj	A
okrog dvajsetih, imenovan Francelj Dražarjev,	eden	pa več ko še enkrat toliko star, Miha izpod	A
prvo druščino. »Jej, naj te vrag!« dejal je	eden	kmečkih možakov, Matevžek, »gospod Dolef, kaj	A
drugega ne bo več blizu. Izmed pivcev pak je bil	eden	Mihu v rodu po krvi, drugi pa po mošnji; torej	A
« »Kako si pa vedel, da je hudič?« vpraša	eden	nevernih poslušalcev. »Kaj bi ne vedel!	A
kakor splošina tega sveta misli: tudi jaz sem	eden,	da jih je več, eden izmed tistih: fruges consumere	A
sveta misli: tudi jaz sem eden, da jih je več,	eden	izmed tistih: fruges consumere nati. In še zdaj	A
kitica preproste pesmi, ki mi jo je oni dan pel	eden	mojih tukajšnjih čudovitih prijateljev, malhar	A
Marijan je vsakdanji gost pri nas, potemtakem tudi	eden	mojih novih znancev.Človek je iste starosti	A
gospod Vencelj (okrajni zdravnik, poštena duša,	eden	izmed prvih mojih znancev v tem času babilonske	A
Nikjer je ni, nikdar je nisem imel. In jaz sem	eden	tistih ljudi, ki so ga navduševale besede starega	A
vendarle veliko krivico dela, in to je bil tudi	eden	poglavnih vzrokov, zakaj se ga je ogibal. DESETO	A
popolnoma zbrati na praznovanje svojega godu.	Eden	sosednih graščakov je bil zadnji božič preselil	A
čez tristo let priplazil se k tvoji velikosti	eden	iz dežele Ilirije, ki je bila tebi tako mitično	A
govorili o moji sreči. Ali zdaj vé že nekdo, ki bi	eden	najzadnjih imel vedeti.« Marički je bilo to	A
kaj, kjer je Marijan ležal. »Aha, tu je tudi	eden,	ki ne sme vina videti.Revež, jaz sem se tudi	A
Krjavelj, pravijo, koliko je bogov? ‒ Nič več ko	eden,	pravim jaz.Kaj nisem dobro povedal?«	A
»To ni res! Ti si med dvema	eden,	ki ni verjel, da sem jaz to, kar sem bil na	A
verjel, da sem jaz to, kar sem bil na videz.	Eden	je vedel, ti si pa mislil.Rad bi šel s sveta	A
Pet razlogov je govorilo zoper Kvasa in samo	eden,	bosonoga stopinja, za njega. Znano je, da, če	A
zabava med nami prišla, to še vem, da je onih	eden	enega našega udaril. Precej smo bili pokonci	A
reče Matevžek. »Kako so mu že dejali?« vpraša	eden	tovarišev. »Znano ime je imel,« odgovori Matevžek	A
je pri tebi umrl, imel je dvajsetice,« reče	eden	kmetov. »Ka-je?« vpije Krjavelj naenkrat ves	A
»Tedaj je vendarle umrl, Martinek!« reče	eden	izmed mož. »Pač ga je škoda!	A
vedel, da je deseti brat živel. Komaj ga bo še	eden	izmed nas pomnil, kakovega lica je bil.« »Saj	A
pridejo v ljudske roke ‒ da, celó ne vem, če je	eden	vmes, ki bi me na stara leta osramotil: ognem	A
‒« »Zmerom me je tožil	eden,	« seže ji Domen v besedo, »in taisti me je tožil	A
mizi ostanke svojega kosila. »Izza vrta sem	eden	gre!« reče čez nekoliko časa gospodinja. »K	A
kaj in kdo je, kajti v vrata se je tisti hip	eden	zaletel, da se je vsa koča potresnila.Odrine	A
ženica klopoče. »V vasi ga najdemo,« reče	eden,	»pojdimo tja dol.« Lovci jo uderó proti vasi	A
menoj, zakaj nekaj mu preseda,« rekel je župan	Eden	odide k oknu. »Jaz pravim, da tega moramo,«	A
ko je prispela v grad. »Gledi, Tomaž!« reče	eden	grajskih hlapcev, »stara Meta je prišla gor	A
ali pa nič!« zavpije dolg, nestrpljiv mož,	eden	mlajših izmed vaščanov. »Jaz pravim tako,« govoril	A
prihajalec. »Od kod pa ti prideš, Jožek?« vpraša ga	eden	kmetov. »Gorle v Grivec sem bil šel troje hlače	A
že res, ker je bil za palce zvezan,« razlaga	eden.	»Kaj je bilo potlej?« vpraša drugi in se bliže	A
coprnice s Kleka.’« »To ti je sam zlomek,« odkima	eden.	»Jaz sem vedel, da mu ga ni para za moč in zvijačo	A
svojega očeta za rokav in dejal: »Lejte, oče,	eden	skozi okno gleda v hišo.«Vsi se obrnejo tjakaj	A
radovednih vaščanov, kajti prihod inženirjev je bil	eden	najvažnejših in največjih dogodkov za zapuščeni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani