To vse je Ocepka nekoliko potolažilo, ali vendar je vselej še plaho pogledal, kadar so se vrata odprla in šele dva ali tri tedne pozneje je laže dihal, ko je Slivar prinesel novico da je tudi drugi policaj že okreval. Ni nam treba zagotavljati, da odslej ni bilo Avguština v nobeni krčmi videti, tudi vsakega policaja se je že od daleč izognil, ker se je bal, da bi ne bil morebiti eden tistih dveh in da bi ga ne spoznal. Kako pa se je Ocepku nadalje godilo, zvedeli bomo ob novem letu.