nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Pomešal se je med panjsko vrenje, med trotovsko prerivanje, se prepustil omamnemu vleku in tiščanju, izparinam, vonjem. Domala vsa okna, zasukana na trg, so bila na stežaj odprta, polknice odrinjene, in vseskozi so sloneli v njih tržani, uživajoč vrvranje in razgled: otroci, sploščeni na okenskih policah, ženske z načopanimi stvori nagnjene navzven in prsi naložene na otroških ramah, in možje z glavami na zgornjem robu polnivši odprtino, včasih vsi, a zmeraj po eden dva na preži, da jim nič na trgu ne uide in nihče ne zamudi ničesar. Mimo glav sta ponekod uhajala na cesto prijetna vonja kuhe in peke, tudi kak puh lepotenja je porosljal po ljudeh, da so nekateri zavihnili nosove in posmrkali v zrak.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani