eden (301-400)

na ograjo in zatopotali čez, čreda bizonov,	eden	čez drugega, eni so se polomili, drugi so si	A
grad iz otroških iger. . / . / stran 60 . /	Eden	tistih gradov, ki sem jih gradil, risal, sanjal	A
lesa in madracev nervozno postopali stražarji.	Eden	med njimi je imel pištolo in je meril nekam	A
Šele zdaj sem zvedel, kaj se je zgodilo.	Eden	od naših stražarjev je s kamnom zadel v glavo	A
51.	Eden	prvih ljudi, ki sem jih srečal na Livadi, je	A
Zaupanje, na katerem stoji svet, je bil samo	eden	takih rekov, ki so bili v popolnem nasprotju	A
je tam za mizo sedel Mrak. Ob oknu je stal	eden	njegovih, se pravi, Mežnarjevih tipov s kratko	A
judovska vojna, dva človeka sta, dva brata, in	eden	drugega ubije, Kajn inAbel.Tako je to videti	A
giblje tudi po Loreni in povsod, kjer hoče.	Eden	drugemu nista mogla odpustiti in sta raje kar	A
kateri od tistih Leončinih bogcev, toda niti	eden	nima te moči.Jaz vem, kje je ta bogec, vedel	A
Kaj delaš? je rekla, zakaj to delaš?	Eden	tistih bogcev je padel s stene, prav počasi	A
do novega upora? Zato, ker je bil Alojz Mrak	eden	najpametnejših ljudi, kar sem jih srečal.Mali	A
pred mojo celico. Ali ne boš vstal? je rekel	eden	od paznikov, kolodvorska barabica.Ta Mežnarjeva	A
Mežnarjevi peljali tatiča, tepenega od pet do glave.	Eden	od Mežnarjevih paznikov je imel v eni roki sendvič	A
obsodil, predal bi lahko še Bana, ki je bil	eden	tistih, ki so začeli.Kam je izginil Johan, ni	A
leve in desne, med gumbom in prstom je blago,	eden	pritisne, drugi se izmakne, gumb se izmakne	A
vendar si stvari ni gnal k srcu - to je bil tudi	eden	od napotkov za blefiranje...V bazi so ostali le	A
kake neumnosti, so znali potegniti skupaj kot	eden.	V žlebu so imeli skrito največkrat vodko ali	A
komolci in dvoumno mežikajoč med sabo, ko se je	eden	od njih stepel z obritim fantom, pripadnikom	A
drugega, kot da bi šlo za igro otrok, v kateri se	eden	od njih zaradi podstavljene noge spotakne in	A
vprašanje, kajti vsi bomo nekoč umrli, skupaj ali	eden	po eden.Vprašanje, ki je nenadoma postalo življenjsk	A
kajti vsi bomo nekoč umrli, skupaj ali eden po	eden.	Vprašanje, ki je nenadoma postalo življenjsko	A
usmerili tudi tri velike civilne vlačilce -	eden	je bil srbski - ki so prvi pripeljali do klanca	A
slovenskim vojakom, misleč, da sta v Avstriji.	Eden	od njiju je imel namreč v Avstriji strica in	A
presenečeno vzkliknil Zok, »mislim, da se je	eden	naših pravkar rokoval s federalcem.«Vsi trije	A
in se v zadregi prestopil. »Hja,« je dejal	eden	izmed njih šegavo, prav nič narejeno, »pa kaj	A
zdavnaj mahali z belimi zastavami, če bi se vsaj	eden	prilimal.In slišal si, da nihče ni hotel ročnega	A
da se umaknejo. Imeli so še tri armbruste,	eden	je bil poškodovan; vanj je priletel šrapnel	A
dim, ki se je dvigal nad civilnimi vozili.	Eden	od reaktivcev je v zraku napravil čudovit manever	A
razmikati, da so kmalu stali v dvoredu, obrnjeni	eden	proti drugemu, na sredini njihovega špalirja	A
so skupini izgini spred oči, radostno rekel	eden	od desetarjev. »Nedaleč stran ima moj sosed	A
trije desetarji odločili, da odidejo, in jih je	eden	izmed paničarjev na kolenih rotil, naj ostanejo	A
Kot bi bili hipnotizirani.	Eden	izmed častnikov, ki je prišel iz novomeške vojašnice	A
vratove. Vojaki so pomagali ranjencu v rešilca -	eden	je bil že notri - mrtveca pa so nalagali v vojaško	A
postavne fante, in ko so počasi vozili mimo, se je	eden	od njih sklonil in pogledal v avto. »A, ste	A
ščit hrvaških policistov. Med vožnjo se je	eden	od njih obrnil k njim, jim nagajivo pomežiknil	A
volkovi, vrgli na hrano, ki so jim jo ponudili. Le	eden	od njih je potem izkoristil možnost, ki so jim	A
obraza s presenečenim izrazom. Kopica ranjenih,	eden	z odtrgano roko, drugi z drobci asfalta v hrbtu	A
spravili težko orožje. Teritorialci so kot	eden	zavzeto čistili orožje.Otroci, ki dobijo novo	A
Slovenci dali po pički, kot se je slikovito izrazil	eden	izmed njegovih prijateljev, in Čoh se je trudil	A
avtomobil, ki so ga izdelali v Novem mestu, a niti	eden	od njih ni pristopil, da bi se poslovil.Mrko	A
je zrl z letalskih stopnic na njih, in ko je	eden	od častnikov pljunil na tla, je pljunil tudi	A
Premec, ki je trdil, da ga bolj veseli, če uide	eden	tak revež, kako če bi bilo devetindevetdeset	A
se odkrije, in kjer jih je več skupaj, začne	eden	glasno naprej moliti.Najglasneje pa moli tam	A
obrne; če pa žene par volov vštric, mora že	eden	po tujem stopati.Nič nima; pridelal pa bo kakor	A
storiti. »Počakajva, da pride sam doli,« meni	eden.	»Lahko dolgo čakava,« godrnja drugi in ogleduje	A
s seboj?« »Veš, Neža,« se opravičuje Ožbe, »	eden	mora biti vendar doma, da varuje hišo; in žene	A
kako delo, so pomagali vsi skupaj, in če je	eden	katerikrat kam šel, je oskrbel tudi sosedove	A
ošteva srborite fantine dolinske. Tu tišči	eden	v zvonik: »Ali smem iti gori v vaš dimnik piskre	A
noben sled; kakor nori so letali okrog, in če je	eden	zalajal, so tekli vsi k njemu in lajali in begali	A
pridejo blizu hiše, šepne žandarju: »Zdaj naj pa	eden	na to stran zavije, da prestreže pot!« Križan	A
»Ti moraš biti naš fant, Štefan,« mu potrka	eden	po rami.»Ti imaš srce, da si hud, in roko, da	A
Premec, oče in sin, zarana proti beli Ljubljani,	eden	s steklenico slivovke, drugi z brinovcem, pripravljena	A
z Mihom vštric, in ker se je obema zdelo, da	eden	drugega oponašata, sta bila oba slabe volje	A
vsi molčali. »Poglej no onegale!« je pokazal	eden	na Miha.»Ali ne stoji tako kakor tesarska kobila	A
Tako objestnih pobalinov še nisem videla, in	eden	drugega se tišče kakor hrvaški prašiči.« Rozala	A
prihitela dva žandarja. »Narazen!« je vpil	eden.	»Ali hodite za to na božjo pot?	A
sveta sva zapuščena.« »Tem tesneje sva navezana	eden	na drugega,« je osrčeval brat malodušno sestro	A
vsak zakonski prepir treba dveh; če umolkne	eden,	je prepira konec. »Oh, ljuba Mana,« je tarnala	A
iztegnila oba. Nekaj minut sta si nagajala, da jo je	eden	iztegnil in drugi umaknil; potem pa sta zaspala	A
Zakaj pet bi jih bilo padlo, če bi se bil	eden	spotaknil. Ko se je rezal poprtnik, so morali	A
vzgoje se moramo vzajemno podpirati, da ne bo	eden	zidal, drugi podiral.« »Če ne bo kaj prav v	A
svarilnih zgledov o tateh in roparjih, kako je nekoč	eden,	ko je stal že pod vislicami, poklical svojo	A
Tetrev počival; oni je spal ponoči, ta podnevi;	eden	je pil vodo, drugi vino; eden prodajal, kar	A
ponoči, ta podnevi; eden je pil vodo, drugi vino;	eden	prodajal, kar je bilo odveč, drugi kupoval;	A
drugi kupoval; nazadnje sta pa kar premenjala;	eden	je šel iz koče v hišo, drugi iz hiše v kočo	A
Mana je strogo pogledala fanta in deklico. »	Eden	izmed vaju dveh laže,« je dejala resno, »in	A
»tako hitro to ne gre. Mladi ljudje se boje	eden	drugega; niso takšni kakor midva, ki veva, kako	A
kmalu premožen posestnik? »Vidva zapeljujeta	eden	drugega,« se je jezila mati. »Če bi Gašper ne	A
zasledil, kako stvari stoje. Bric je menil, da	eden	mora biti obsojen in kaznovan, da se drugi oplaše	A
njega, da se ne bo videlo, kakor da bi orala in	eden	za klešče držal, drugi za drevo. Dolgo časa	A
Moški so se spogledali.	Eden	je rekel, da Tetreva najbrž še doma ni; drugi	A
nahrulil Škorec. »Kdo pa je?« se je oglasil	eden	iz teme. »Pusti ga!« je dejal drugi glas.	A
slavni Urban, Rjavkarja bodo pa za to častili.	Eden	seje, drugi žanje. Na svetu res ne najdeš pravice	A
skupaj. Davkarija pa nastopa skupno; kamor gre	eden,	to je gospod davkar, tja gredo vsi drugi.‒ No	A
zbrali vsaj za en venec. Udeležbo markira samo	eden.	Gostilničarja Rojca pa še za pogrebom ni.	A
so jih bili slišali, vsak s svojega stališča,	eden	vdan v neizprosno usodo, drugi nevoljen, češ	A
ovadil sluga, in kazni zapadeta on in načelnik,	eden,	ker je storil, drugi, ker ni ovadil, tako da	A
bojim.« »Naju se tudi ni treba bati,« je dejal	eden	in se namuzal; »sploh pa nisem tako srečen,	A
smešiti ne!« »Kdo pa vas je smešil?« je ugovarjal	eden	izmed gospodov. »In midva da bi bila vas čakala	A
en roč. »Ali boš izpustil, hudič?« je klel	eden	in vlekel na svojo stran. »Jaz ne.	A
pripekati, in iz doline se je oglasil zvon, najprej	eden,	potem drugi in tretji od blizu in daleč z različnimi	A
pomislekov, s katerimi se je bila branila; a ne	eden	se mu ni zdel važen; tudi ji je bil on že vse	A
drenove volje. »Moška je postala,« je dejal	eden,	ko so odhajali. »Ej, bomo pa še mi,« je dodal	A
gospodarja, in oba morata skrbeti za hišo; zakaj če	eden	nabira, drugi raztresa, ne bosta imela nikdar	A
sobi Marka Murna sta se mudila še dva moža.	Eden,	jako mlad, čigar obraz bi se smel imenovati	A
vendar istega dne tega ukaza ni držal, in sicer	eden	takih mož, o katerih bi tedanji Celjan kaj takega	A
skrila za drevesi. »Zašla sva, dragi moj,« reče	eden	izmed poznih potnikov. »Ne,« reče drugi, »moj	A
Na mestu pa sta dobila boj končan.	Eden	napadalcev je bil zbežal, drugi je ležal v svoji	A
kakih deset vojakov; zdaj pa zdaj je postal	eden	ali drugi in izprožil puščico iz samostrela	A
kakor da leze kdo kvišku. »Hu,« je dejal spet	eden	izmed vojakov in zobje so mu šklepetali, »hudič	A
namerjenima sulicama. »Podajte se!« je kričal	eden;	Rožekar pa je zaklel in nagnil sulico in spodbodel	A
da se tukaj ne dá dosti storiti,« je menil. »	Eden	gospodov je imenoval to ravnanje krivico.Moja	A
Graecium itd. Enej Silvij Piccolomini je bil	eden	izmed najbolj učenih mož svojega veka.Odličen	A
strani, je razdelil svoje krdelo v dva oddelka.	Eden	je ostal pod poveljstvom Vita Lazarja na mestu	A
dejal ječar, »smo ju poprašali še po imenih.	Eden	je dejal Viljem, drugi Cahej, zdaj smo ju pa	A
je vprašala mirno. . / . / stran 172 . / »	Eden	najmogočnejših in najslavnejših junakov našega	A
posmehovali. »Ha, ha, gospod poveljnik,« je dejal	eden.	»Svojega stražmeštra da bi razorožili?	A
so ga naslonili na vrata in zapeli odhodnico,	eden	tovarišev je potrkal na duri, in ko so se odpirale	A
Poje pa se tako-le.	Eden	izmed družbe bolj govori, nego poje: »Tam notri	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani