nova beseda iz Slovenije
filozofije sploh, ki jih ne izreka duh oziroma | duša, | ampak telo (ta izjemni dokument si najbrž že | C |
da telo ve o sebi in svoji duši več, kot ve | duša | o sebi in svojem telesu, v Diderotovem materializmu | C |
svojem telesu, v Diderotovem materializmu, kjer | duša | ni nič drugega kot "učinek telesne organizacije | C |
zares videl, ni bilo nič manj kot to, kako " | duša" | dobesedno zapusti "mrtvo telo". Metamorfoza | C |
tout spirituel]," s telesom, ki je sámo že | duša, | se pravi kot metulj, psyché.Kot insekt zdaj | C |
pride: "kot je bila ob nastanku in rasti insekta | duša | že od samega začetka v nekem določenem že živem | C |
telesa, ki bi ga ves čas naseljevala ena in ista | duša, | se pač zateče k edini alternativi, namreč k | C |
trenutek, ko bo mrtvo telo zapustila njegova | duša, | tako rekoč naselil v njenem telesu.Z eno besedo | C |
tako rekoč popoln zločin: žrtev oziroma njena | duša | bo živela še naprej kot vešča, on sam, ki se | C |
telesa obsojena na čakanje, da jim bo vdahnjena | duša. | Ker pa telesa, za razliko od duš, niso nesmrtna | C |
rudimentarno telo, v katerega se umakne njena | duša, | in na truplo, ki sámo sestoji iz množice živih | C |
rezultat transformacije dinozavrovega telesa, | duša | tega mikroorganizma, ki zdaj animira eno samo | C |
iz množice živih bitij, ki jih v trenutku, ko | duša | preneha animirati celotno telo, začnejo animirati | C |
odsotnosti življenja na sploh. Materialna | duša, | ali o polipovem Jazu Kot je spiritualiste s | C |
tem Arnauld v pismih zasipal Leibniza: če je | duša | nedeljiva in neuničljiva, "kaj je potem mogoče | C |
čeprav se oba še nekaj časa gibljeta. Vsaj | duša | celotnega insekta bo ostala samo v enem od obeh | C |
ko je po Leibnizu tisti delec telesa, ki ga | duša | naseljuje že od stvarjenja sveta naprej, "vselej | C |
se je že ves čas nahajala tudi njena lastna | duša | s svojo avtonomno voljo (zato so hidre po Bonnetu | C |
njimi, La Mettrieja, pa je to dejstvo dokaz, da | duša | ni realno različna od telesa, ampak istovetna | C |
ločitev duha od mrtve materije in uvidimo, da | duša | ne premine skupaj s telesom, ampak je neumrljiva | C |
ni nič manj stroj. Tisto, s čimer je naša | duša | neposredno povezana oziroma združena, potemtakem | C |
oziroma združena, potemtakem ni telo, ampak Bog. | Duša | je s telesom, ki ga animira, povezana zgolj | C |
povezave z Bogom: kadar telo utrpi udarec, je | duša | po Malebranchu prizadeta samo na osnovi svoje | C |
sámo "učinkovito substanco Boga". Medtem ko | duša | ideje vidi zunaj sebe - comme de loin, tako | C |
modifikacije našega duha oziroma natančneje, "sama | duša, | ki obstaja na ta ali oni način," kot modifikacije | C |
drugi strani občutki niso nič drugega kot "sama | duša, | ki obstaja na ta ali oni način," lahko duha | C |
pozornost odvrne od Boga in usmeri k telesu. Ker je | duša | končna in omejena, lahko občutki hitro izčrpajo | C |
hitro izčrpajo njeno zmožnost mišljenja, tako da | duša | ne more čutiti bolečine ali ugodja in obenem | C |
je prav preživetje telesa, ki ga animiramo: | duša, | ki bi uzrla svojo resnično naravo, se pravi | C |
ki bi uzrla svojo resnično naravo, se pravi | duša, | ki bi sámo sebe uzrla kot substanco, ki je realno | C |
rojstvom ljubi telesa. Po Malebranchu je otrokova | duša | že v materinem telesu nécessairement tournée | C |
svetovih." Videti je torej, da je pri Malebranchu | duša | vnanja materialnemu telesu, ki ga animira - | C |
Res je, da Malebranche ves čas govori, da je | duša | neposredno združena s poglavitnim delom možganov | C |
Z Malebranchevimi besedami, "ko pravim, da | duša | prebiva v tem [tj. poglavitnem] delu možganov | C |
primerijo v njem. ... Prepričan sem namreč, da lahko | duša | neposredno prebiva samo v idejah, ki jo edine | C |
Malebranche v mislih takrat, ko pravi, da je | duša | "fizično" združena s svojim telesom?Duša je | C |
je duša "fizično" združena s svojim telesom? | Duša | je "fizično" združena s tistim telesom, katerega | C |
objekt ideje, s katero Bog deluje nanjo, ima | duša | za svoje telo oziroma za del same sebe.Ker duše | C |
physiquement unie, telo, s katerim bi bila moja | duša | fizično združena. Lep zgled tega, da se duši | C |
In prav podkrepitvi te paradoksne teze, da je | duša | prej kot z materialnim telesom, ki ga animira | C |
dve drugi roki" sta tisti, s katerima je naša | duša | v resnici "združena".Naši drugi dve roki sta | C |
občutkom bolečine, ni sámo materialno telo, ki ga | duša | animira, ampak prav ideja tega telesa, s katero | C |
telesa, s katero Bog deluje nanjo, in ker je | duša | lahko združena samo "s tistim, kar lahko deluje | C |
lahko deluje nanjo in v njej povzroča bolečino. | Duša | ni neposredno združena ne s svojim telesom ne | C |
preminljivo", neuničljivo, sublimno telo. Medtem ko | duša, | po eni strani, ni združena s telesom, ki ga | C |
aficirajo, vendarle niso ločene od njih." In ker je | duša | neločljiva od svojih percepcij - kot je pač | C |
percepcije, se pravi naše lastne modalitete. Sama | duša | je torej sur les idées qui la touchent, na idejah | C |
pénetrent, v idejah, ki jo prežemajo. Če je torej | duša | ob percepciji vedno dans l'idée qui la pénetre | C |
to, da bi lahko opazovala oddaljena telesa - | duša | mora lastno telo zapustiti že za to, da bi lahko | C |
Ker je bil torej prepričan, da je bila njegova | duša | "neposredno združena" z udi, ki jih je izgubil | C |
je afekcija možganov šibka. V prvem primeru | duša | "čuti in sodi, da to, kar čuti, obstaja v zunanjem | C |
zaznava kot prisoten," v drugem primeru pa si | duša | samo "zamišlja in sodi, da to, kar si zamišlja | C |
oziroma istovetenja človeške duše s telesom: | duša, | ki nima ideje same sebe, ima sámo sebe za svoje | C |
Kar seveda pomeni, da je tista ideja, ki je | duša | o sami sebi nima, v očeh obeh ista: obakrat | C |
ni pripravljen razodeti ideje naše duše: ker | duša | ne pozna svoje resnične narave, se ima - zmotno | C |
narave namenoma drži v nevednosti, je preprost: | duša, | ki bi uzrla svojo resnično naravo, se pravi | C |
ki bi uzrla svojo resnično naravo, se pravi | duša, | ki bi sámo sebe uzrla kot substanco, ki je realno | C |
opustila vsakršno skrb za preživetje telesa. | Duša | potemtakem za preživetje telesa skrbi samo zaradi | C |
je pri Malebranchu tako zelo "veličastna", da | duša, | ki bi jo posedovala, ne bi več mogla misliti | C |
prikrivali njeno resnično naravo; prej nasprotno: ta | duša | za svoje telo skrbi prav zaradi tega, ker pozna | C |
obstajati - l'vme s'anéantit avec le corps, | duša | premine skupaj s telesom, pravi La Mettrie | C |
od njenega resničnega dobrega: medtem ko je | duša | po Malebranchu ustvarjena zato, da "spoznava | C |
ustvarjena zato, da "spoznava in ljubi Boga", pa je | duša | v La Mettriejevih očeh zgolj drugo ime za moyens | C |
bitji le plus d'vme, največ duše, pa je njegova | duša | po La Mettrieju "iz istega testa" in "iste izdelave | C |
Mettrieju "iz istega testa" in "iste izdelave" kot | duša | živali.Ker duša vso svojo "moč in modrost" dolguje | C |
testa" in "iste izdelave" kot duša živali. Ker | duša | vso svojo "moč in modrost" dolguje prav "številu | C |
modrost" dolguje prav "številu potreb" telesa - | duša | je namreč po La Mettrieju "neposredno odvisna | C |
duše od telesa po Malebranchu naključna, pa je | duša | pri La Mettrieju "bistveno odvisna [dépend essentiellement | C |
njimi nastane, se razvija in pojema." Medtem ko | duša | po Malebranchu ne vpliva neposredno na materialno | C |
edina gibalna sila vseh teles v univerzumu, pa | duša | po La Mettrieju "ni nič drugega kot gibalni | C |
ki edina obstaja "v celotnem univerzumu" -, | duša, | ki je pri Malebranchu infiniment plus excellente | C |
ne mérite pas en effet d'en etre distingué, | duša, | kar je imaš, dejansko ni vredna, da bi jo razlikovali | C |
ne le ni več njena bistvena lastnost - "moja | duša | nenehno razodeva", pravi La Mettrie, "ne mišljenje | C |
kažejo v telesu, katerega dejavni princip je | duša. | "In prav pri tem početju, se pravi pri odkrivanju | C |
svetu". V Malebranchevem spiritualizmu torej | duša | ni le realno različna od telesa, ki ga animira | C |
naravnost zapiše l'âme n'est point dans le corps, | duša | ni v telesu, elle ne connoît point dans le cerveau | C |
telesu, elle ne connoît point dans le cerveau, | duša | ne spoznava v možganih, ampak v Bogu, "dasi | C |
stoikom in Leibnizovim pristašem, češ da njihova | duša | nemara prebiva hors du corps, zunaj telesa | C |
anti-stoika": medtem ko so "stoiki v celoti | duša, | za telo pa se ne zmenijo, bomo mi sami v celoti | C |
posebne vrste videl prav v dejstvu, da se je | duša | Malebranchevega radikalnega spiritualizma, se | C |
Malebranchevega radikalnega spiritualizma, se pravi | duša, | ki ni le realno različna od svojega telesa, | C |
vnanja, primorana obnašati tako, kot se obnaša | duša, | ki je sama istovetna s telesom, se pravi prav | C |
telesom, se pravi prav nič drugače, kot se obnaša | duša | njegovega lastnega radikalnega materializma | C |
lahko namreč očitno preživi samo tako, da ga ima | duša | "za del same sebe" in celo "za svojo lastno | C |
vsemi substancami, skratka samo tako, da se | duša, | ki "ni svoje telo" in ki bi, strogo vzeto, prav | C |
preživela tudi brez njega, vselej že obnaša kot | duša, | ki sama "ni nič brez telesa." 7 | C |
spiritualisti in materialisti glede narave duše. Je | duša | res duhovna substanca, ki je realno različna | C |
katerim se je Diderot poigraval že pred tem: | duša | namreč n'est qu'un effet de l'organisation, | C |
smrtjo ovedel, in sprašuje, "kaj je njegova | duša | počela v tem dolgem intervalu?"Diderot ob tem | C |
realno različna od telesa, prav mišljenje: če je | duša | res duhovna substanca in če je mišljenje res | C |
njena bistvena lastnost, ali to ne pomeni, da | duša | v času, ko ne misli, ne obstaja? Ne le radikalnim | C |
obstoj tega, kar imenujemo soul or myself, | duša | ali jaz, v tem, da misli, hoče in zaznava, potem | C |
pogostnih trditev, da namreč the soul always thinks, | duša | vedno misli, oziroma da the mind always & constantly | C |
stalno misli, ne gre razumeti v smislu, kot da bi | duša | ves čas obsesivno mislila prav iz strahu, da | C |
zaradi tega, da mu ne bi bilo treba reči, da | duša | ta čas ne obstaja, raje reče nekaj drugega, | C |
drugega, namreč to, da sam ta čas, v katerem | duša | ne bi obstajala, ne obstaja.Kar namreč po Berkeleyju | C |
omenja Diderot, mogoče reči tole: ne, da njegova | duša | ni obstajala v "dolgem intervalu" med trenutkom | C |
enostavno ne obstaja čas, v katerem njegova | duša | ne bi obstajala.In prav v tem smislu je treba | C |
treba razumeti Berkeleyjevo trditev, da namreč | duša | vedno misli: duša "vedno" oziroma natančneje | C |
Berkeleyjevo trditev, da namreč duša vedno misli: | duša | "vedno" oziroma natančneje, ves čas misli, ker | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |