nova beseda iz Slovenije

duša (2.001-2.100)


filozofije sploh, ki jih ne izreka duh oziroma      duša,      ampak telo (ta izjemni dokument si najbrž že  C
da telo ve o sebi in svoji duši več, kot ve      duša      o sebi in svojem telesu, v Diderotovem materializmu  C
svojem telesu, v Diderotovem materializmu, kjer      duša      ni nič drugega kot "učinek telesne organizacije  C
zares videl, ni bilo nič manj kot to, kako "     duša"      dobesedno zapusti "mrtvo telo". Metamorfoza  C
tout spirituel]," s telesom, ki je sámo že      duša,      se pravi kot metulj, psyché.Kot insekt zdaj  C
pride: "kot je bila ob nastanku in rasti insekta      duša      že od samega začetka v nekem določenem že živem  C
telesa, ki bi ga ves čas naseljevala ena in ista      duša,      se pač zateče k edini alternativi, namreč k  C
trenutek, ko bo mrtvo telo zapustila njegova      duša,      tako rekoč naselil v njenem telesu.Z eno besedo  C
tako rekoč popoln zločin: žrtev oziroma njena      duša      bo živela še naprej kot vešča, on sam, ki se  C
telesa obsojena na čakanje, da jim bo vdahnjena      duša.     Ker pa telesa, za razliko od duš, niso nesmrtna  C
rudimentarno telo, v katerega se umakne njena      duša,      in na truplo, ki sámo sestoji iz množice živih  C
rezultat transformacije dinozavrovega telesa,      duša      tega mikroorganizma, ki zdaj animira eno samo  C
iz množice živih bitij, ki jih v trenutku, ko      duša      preneha animirati celotno telo, začnejo animirati  C
odsotnosti življenja na sploh. Materialna      duša,      ali o polipovem Jazu Kot je spiritualiste s  C
tem Arnauld v pismih zasipal Leibniza: če je      duša      nedeljiva in neuničljiva, "kaj je potem mogoče  C
čeprav se oba še nekaj časa gibljeta. Vsaj      duša      celotnega insekta bo ostala samo v enem od obeh  C
ko je po Leibnizu tisti delec telesa, ki ga      duša      naseljuje že od stvarjenja sveta naprej, "vselej  C
se je že ves čas nahajala tudi njena lastna      duša      s svojo avtonomno voljo (zato so hidre po Bonnetu  C
njimi, La Mettrieja, pa je to dejstvo dokaz, da      duša      ni realno različna od telesa, ampak istovetna  C
ločitev duha od mrtve materije in uvidimo, da      duša      ne premine skupaj s telesom, ampak je neumrljiva  C
ni nič manj stroj. Tisto, s čimer je naša      duša      neposredno povezana oziroma združena, potemtakem  C
oziroma združena, potemtakem ni telo, ampak Bog.      Duša      je s telesom, ki ga animira, povezana zgolj  C
povezave z Bogom: kadar telo utrpi udarec, je      duša      po Malebranchu prizadeta samo na osnovi svoje  C
sámo "učinkovito substanco Boga". Medtem ko      duša      ideje vidi zunaj sebe - comme de loin, tako  C
modifikacije našega duha oziroma natančneje, "sama      duša,      ki obstaja na ta ali oni način," kot modifikacije  C
drugi strani občutki niso nič drugega kot "sama      duša,      ki obstaja na ta ali oni način," lahko duha  C
pozornost odvrne od Boga in usmeri k telesu. Ker je      duša      končna in omejena, lahko občutki hitro izčrpajo  C
hitro izčrpajo njeno zmožnost mišljenja, tako da      duša      ne more čutiti bolečine ali ugodja in obenem  C
je prav preživetje telesa, ki ga animiramo:      duša,      ki bi uzrla svojo resnično naravo, se pravi  C
ki bi uzrla svojo resnično naravo, se pravi      duša,      ki bi sámo sebe uzrla kot substanco, ki je realno  C
rojstvom ljubi telesa. Po Malebranchu je otrokova      duša      že v materinem telesu nécessairement tournée  C
svetovih." Videti je torej, da je pri Malebranchu      duša      vnanja materialnemu telesu, ki ga animira -  C
Res je, da Malebranche ves čas govori, da je      duša      neposredno združena s poglavitnim delom možganov  C
Z Malebranchevimi besedami, "ko pravim, da      duša      prebiva v tem [tj. poglavitnem] delu možganov  C
primerijo v njem. ... Prepričan sem namreč, da lahko      duša      neposredno prebiva samo v idejah, ki jo edine  C
Malebranche v mislih takrat, ko pravi, da je      duša      "fizično" združena s svojim telesom?Duša je  C
je duša "fizično" združena s svojim telesom?      Duša      je "fizično" združena s tistim telesom, katerega  C
objekt ideje, s katero Bog deluje nanjo, ima      duša      za svoje telo oziroma za del same sebe.Ker duše  C
physiquement unie, telo, s katerim bi bila moja      duša      fizično združena. Lep zgled tega, da se duši  C
In prav podkrepitvi te paradoksne teze, da je      duša      prej kot z materialnim telesom, ki ga animira  C
dve drugi roki" sta tisti, s katerima je naša      duša      v resnici "združena".Naši drugi dve roki sta  C
občutkom bolečine, ni sámo materialno telo, ki ga      duša      animira, ampak prav ideja tega telesa, s katero  C
telesa, s katero Bog deluje nanjo, in ker je      duša      lahko združena samo "s tistim, kar lahko deluje  C
lahko deluje nanjo in v njej povzroča bolečino.      Duša      ni neposredno združena ne s svojim telesom ne  C
preminljivo", neuničljivo, sublimno telo. Medtem ko      duša,      po eni strani, ni združena s telesom, ki ga  C
aficirajo, vendarle niso ločene od njih." In ker je      duša      neločljiva od svojih percepcij - kot je pač  C
percepcije, se pravi naše lastne modalitete. Sama      duša      je torej sur les idées qui la touchent, na idejah  C
pénetrent, v idejah, ki jo prežemajo. Če je torej      duša      ob percepciji vedno dans l'idée qui la pénetre  C
to, da bi lahko opazovala oddaljena telesa -      duša      mora lastno telo zapustiti že za to, da bi lahko  C
Ker je bil torej prepričan, da je bila njegova      duša      "neposredno združena" z udi, ki jih je izgubil  C
je afekcija možganov šibka. V prvem primeru      duša      "čuti in sodi, da to, kar čuti, obstaja v zunanjem  C
zaznava kot prisoten," v drugem primeru pa si      duša      samo "zamišlja in sodi, da to, kar si zamišlja  C
oziroma istovetenja človeške duše s telesom:      duša,      ki nima ideje same sebe, ima sámo sebe za svoje  C
Kar seveda pomeni, da je tista ideja, ki je      duša      o sami sebi nima, v očeh obeh ista: obakrat  C
ni pripravljen razodeti ideje naše duše: ker      duša      ne pozna svoje resnične narave, se ima - zmotno  C
narave namenoma drži v nevednosti, je preprost:      duša,      ki bi uzrla svojo resnično naravo, se pravi  C
ki bi uzrla svojo resnično naravo, se pravi      duša,      ki bi sámo sebe uzrla kot substanco, ki je realno  C
opustila vsakršno skrb za preživetje telesa.      Duša      potemtakem za preživetje telesa skrbi samo zaradi  C
je pri Malebranchu tako zelo "veličastna", da      duša,      ki bi jo posedovala, ne bi več mogla misliti  C
prikrivali njeno resnično naravo; prej nasprotno: ta      duša      za svoje telo skrbi prav zaradi tega, ker pozna  C
obstajati - l'vme s'anéantit avec le corps,      duša      premine skupaj s telesom, pravi La Mettrie   C
od njenega resničnega dobrega: medtem ko je      duša      po Malebranchu ustvarjena zato, da "spoznava  C
ustvarjena zato, da "spoznava in ljubi Boga", pa je      duša      v La Mettriejevih očeh zgolj drugo ime za moyens  C
bitji le plus d'vme, največ duše, pa je njegova      duša      po La Mettrieju "iz istega testa" in "iste izdelave  C
Mettrieju "iz istega testa" in "iste izdelave" kot      duša      živali.Ker duša vso svojo "moč in modrost" dolguje  C
testa" in "iste izdelave" kot duša živali. Ker      duša      vso svojo "moč in modrost" dolguje prav "številu  C
modrost" dolguje prav "številu potreb" telesa -      duša      je namreč po La Mettrieju "neposredno odvisna  C
duše od telesa po Malebranchu naključna, pa je      duša      pri La Mettrieju "bistveno odvisna [dépend essentiellement  C
njimi nastane, se razvija in pojema." Medtem ko      duša      po Malebranchu ne vpliva neposredno na materialno  C
edina gibalna sila vseh teles v univerzumu, pa      duša      po La Mettrieju "ni nič drugega kot gibalni  C
ki edina obstaja "v celotnem univerzumu" -,      duša,      ki je pri Malebranchu infiniment plus excellente  C
ne mérite pas en effet d'en etre distingué,      duša,      kar je imaš, dejansko ni vredna, da bi jo razlikovali  C
ne le ni več njena bistvena lastnost - "moja      duša      nenehno razodeva", pravi La Mettrie, "ne mišljenje  C
kažejo v telesu, katerega dejavni princip je      duša.     "In prav pri tem početju, se pravi pri odkrivanju  C
svetu". V Malebranchevem spiritualizmu torej      duša      ni le realno različna od telesa, ki ga animira  C
naravnost zapiše l'âme n'est point dans le corps,      duša      ni v telesu, elle ne connoît point dans le cerveau  C
telesu, elle ne connoît point dans le cerveau,      duša      ne spoznava v možganih, ampak v Bogu, "dasi  C
stoikom in Leibnizovim pristašem, češ da njihova      duša      nemara prebiva hors du corps, zunaj telesa   C
anti-stoika": medtem ko so "stoiki v celoti      duša,      za telo pa se ne zmenijo, bomo mi sami v celoti  C
posebne vrste videl prav v dejstvu, da se je      duša      Malebranchevega radikalnega spiritualizma, se  C
Malebranchevega radikalnega spiritualizma, se pravi      duša,      ki ni le realno različna od svojega telesa,  C
vnanja, primorana obnašati tako, kot se obnaša      duša,      ki je sama istovetna s telesom, se pravi prav  C
telesom, se pravi prav nič drugače, kot se obnaša      duša      njegovega lastnega radikalnega materializma  C
lahko namreč očitno preživi samo tako, da ga ima      duša      "za del same sebe" in celo "za svojo lastno  C
vsemi substancami, skratka samo tako, da se      duša,      ki "ni svoje telo" in ki bi, strogo vzeto, prav  C
preživela tudi brez njega, vselej že obnaša kot      duša,      ki sama "ni nič brez telesa." 7   C
spiritualisti in materialisti glede narave duše. Je      duša      res duhovna substanca, ki je realno različna  C
katerim se je Diderot poigraval že pred tem:      duša      namreč n'est qu'un effet de l'organisation,  C
smrtjo ovedel, in sprašuje, "kaj je njegova      duša      počela v tem dolgem intervalu?"Diderot ob tem  C
realno različna od telesa, prav mišljenje: če je      duša      res duhovna substanca in če je mišljenje res  C
njena bistvena lastnost, ali to ne pomeni, da      duša      v času, ko ne misli, ne obstaja? Ne le radikalnim  C
obstoj tega, kar imenujemo soul or myself,      duša      ali jaz, v tem, da misli, hoče in zaznava, potem  C
pogostnih trditev, da namreč the soul always thinks,      duša      vedno misli, oziroma da the mind always & constantly  C
stalno misli, ne gre razumeti v smislu, kot da bi      duša      ves čas obsesivno mislila prav iz strahu, da  C
zaradi tega, da mu ne bi bilo treba reči, da      duša      ta čas ne obstaja, raje reče nekaj drugega,  C
drugega, namreč to, da sam ta čas, v katerem      duša      ne bi obstajala, ne obstaja.Kar namreč po Berkeleyju  C
omenja Diderot, mogoče reči tole: ne, da njegova      duša      ni obstajala v "dolgem intervalu" med trenutkom  C
enostavno ne obstaja čas, v katerem njegova      duša      ne bi obstajala.In prav v tem smislu je treba  C
treba razumeti Berkeleyjevo trditev, da namreč      duša      vedno misli: duša "vedno" oziroma natančneje  C
Berkeleyjevo trditev, da namreč duša vedno misli:      duša      "vedno" oziroma natančneje, ves čas misli, ker  C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA