nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Ideja duše kot substance, ki je realno različna od telesa, ki je pri Malebranchu tako zelo "veličastna", da duša, ki bi jo posedovala, ne bi več mogla misliti na nič drugega, je pri La Mettrieju le še povsem nepotrebna in odvečna fikcija.
Duše, katere sposobnosti so, kot pravi La Mettrie v svoji nemara najbolj znameniti definiciji duše, "tako zelo odvisne od specifične organizacije možganov in celotnega telesa, da očitno niso nič drugega kot sama ta organizacija," za skrb za preživetje njenega telesa nikakor ni treba šele pridobiti, zlasti ne tako, da bi ji prikrivali njeno resnično naravo; prej nasprotno: ta duša za svoje telo skrbi prav zaradi tega, ker pozna svojo resnično naravo, se pravi zaradi tega, ker ve, da brez telesa ne bi mogla obstajati - l'vme s'anéantit avec le corps, duša premine skupaj s telesom, pravi La Mettrie - in da potemtakem takrat, kadar skrbi za svoje telo, skrbi tudi sama zase.
Pri La
Mettrieju skrb za telo ni nekaj, kar bi dušo - tako kot še pri Malebranchu - odvračalo od njenega resničnega dobrega: medtem ko je duša po Malebranchu ustvarjena zato, da "spoznava in ljubi Boga", pa je duša v La Mettriejevih očeh zgolj drugo ime za moyens, sredstva, ki jih "organizirano telo" razvije oziroma proizvede za zadovoljevanje svojih potreb.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani