duša (1.301-1.400)

ljubezni v njem ostalo do nje, zato ji je bila	duša	tako polna veselja, pa tudi polna bridkosti	A
v nesreči ‒ dejali so, da je Krjavelj dobra	duša,	samo malo neumen. In vendar Krjavelj ni nič	A
prismojenega. Ker so vedeli, da je Krjavelj dobra	duša	in rad ustreže, imeli so ga za Jurčka in nalašč	A
kakor ga mi je usoda tu pripravila. Dobra	duša	je, prijazen, veliko si prizadene, da bi me	A
je gospod Vencelj (okrajni zdravnik, poštena	duša,	eden izmed prvih mojih znancev v tem času babilonske	A
madeža zapazil, vedno je tista krotka, dobra	duša,	vesela in resna, domišljava in razumna. Ali	A
sprevidel, pri vseh svojih slabostih vendar dobra	duša.	Poprijel se je bil Lovreta precej od kraja in	A
tukaj gori. Glejte no, da se še taka mirna	duša,	kakor je ta Kvas, more skregati s kom, ki je	A
zasveti in poljubi jih: »Prijatelj, samo ena	duša	je bila na širokem svetu, ki je mene ljubila	A
morda imela zaradi mene in vendar je tvoja blaga	duša	vredna, da bi poznala le srečo in mir.Dom moje	A
bilo lahko videti ga v jezi. Bil je tiha, dobra	duša,	malo besedi je šlo njemu čez zobe, nikoli nobena	A
grem v hišo in bom take česnal in pravil, da	duša	ne bo vedela, kdaj pojde Anka iz hiše, vse bo	A
Zober pri njih. Kaj so imeli, tega nobena živa	duša	ne ve.To je gotovo, da je potlej večkrat šel	A
Zakaj je vzel njej mir? Kaj je njena	duša	trebala viharjev nesrečne, ker neuspešne ljubezni	A
namreč, da v lepem telesu prebiva tudi lepa	duša.	Pasja duša je bila v njegovem lepem telesu!«	A
v lepem telesu prebiva tudi lepa duša. Pasja	duša	je bila v njegovem lepem telesu!« Nekaj one	A
največje prijateljstvo. Jaz sem bil jako zaupljiva	duša.	Dasi je bil on v vseh rečeh materialist, jaz	A
niti danes. Čemu tudi bi se ji nedolžna srečna	duša	težila? Jeseni je mlada gospa sama v Zobrovi	A
pošteno, to se ve.« Božidar, vselej usmiljena	duša	in radodarna, ustreže Šimenu zdaj tem rajši	A
reče mati krčmarica. Vendar poštena Jernejeva	duša	se ni dala utolažiti. Ljubil je mladenko, kakor	A
vprašati, kaj je ž njim. Ali še živi, lisičja	duša?	Na to mu odgovorimo, da še, in glej, ravno na	A
da v lepi vnanji podobi mora prebivati blaga	duša!	Zakaj ti ni bilo dano slišati nekaj besedi in	A
zdi. Tudi menim, da ne ve razen deklice živa	duša	v mestu, po kakem potu sem pravzaprav hodil	A
telesu, krepke roke, pa tudi blagega srca ‒ dobra	duša.	Ubogim kmetom ni bil noben graščak boljši oče	A
Skrivaj bi ga tudi ne bil mogel, da bi živa	duša	ne bila ničesar izvedela, kajti menih, oče Bernard	A
se nihče ne vrne več: truplo v krtovo deželo,	duša	v lepše življenje.Peter je gospodoval na Kozjaku	A
je manjkalo in njegova grešna, hudobije polna	duša	bi bila stopila na prag večnosti, na peklenski	A
za sedem naglavnih grehov, ne pomaga ti živa	duša,	kadar nas davi sam hudir s Turškega ali pes	A
ga še živega videl,« reče Stoklasek, poštena	duša,	in jaz verujem, da mu je bila živa istina, kar	A
da ne bi mogel sedeč slišati, kar je njegova	duša	precej slutila. »Zakaj ne, izreci, ne čakaj	A
mu poda roko in se nasmehlja. »Ti si poštena	duša,	Bog daj, da bi se še kdaj videla.« »Še kdaj	A
pol v nesvesti. Vendar Štivrnik je bil dobra	duša,	usmilil se mu je ranjenec in, kakor je že nerad	A
ne dam nikogar ubijati. Potlej ne pride živa	duša	k meni; ne in zopet ne, streljali ne boste;	A
strastni mladenič, ki je bil morda res dobra	duša,	ali morebiti je mislila: en poljub ni še greh	A
nimaš še misliti nanjo? Pa mislil si, pasja	duša:	brata sem spravil v trdno shrambo, zdaj mi velja	A
da pridemo ob pravem času; več je človeška	duša	vredna ko žival,« pravi duhoven. »Ves tak je	A
imela baronica Ana v teti Ameliji. Ta je bila	duša	Waldenove hiše in sestra sedanjega gospodarja	A
pokrita rihta«; pri vsem tem pa vendar jako dobra	duša.	Norčeval se je rad iz vsakega, iz samega sebe	A
svest, da sta prebujena oba. »Čigav pa si, ti ‒	duša	pritepena?« vpil je oni napol jezno, napol radovedno	A
raztegnjeno roko postavil predse. »Joj, Klander,	duša	kosmata, kje se pa ti klatiš, da te človek ne	A
ima kak požirek ali kako drobtino v koči, ta	duša	beraška?« Topolščak je strmel predse.	A
meni zato, če me obesijo, saj bodo tudi tebe,	duša	pasja!« Vtis teh besed je bil nepopisen!	A
stari rek, da v lepem telesu biva tudi lepa	duša.	Res sije z njenega zornega obličja prav prikupno	A
. / stran 28 . / med vsemi še najpoštenejša	duša,	sicer pa med ljudmi, proti katerim je treba	A
kakor smo te nazivali; kako si bil neumorna	duša	vsaki dijaški zabavi; kako si se prebrisano	A
ko se mi tukaj ponuja vsa naslada, krvavi mi	duša.	« »Uteši se, prijatelj!	A
Pokoj je samo za život.	Duša	ne potrebuje pokoja in ga celo v spanju ne mara	A
gibanje duše, katera ne sme nikoli mirovati!	Duša	je neumrjoča hči večnosti, a život je minljivi	A
stojiš ti pred njimi. Tačas boš ti svobodna	duša	brez telesa in radoval se boš slasti nadzemeljskih	A
ker nimam oblasti do nje, dokler je čista nje	duša.	« »Pregovorite jo ali rešite jo proti nje volji	A
brez nje volje ne morem oteti, dokler ji je	duša	nedolžna.Zatorej je nje rešitev negotova reč	A
na učiliški stolici. Bil je skromna slovenska	duša,	jaz pa sem mu bil v svoji mladosti pridejan	A
profesorsko službo. Dober znanec mi je bil ‒ blaga	duša	‒ jezikoslovec Slovogoj, ki pa je imel napako	A
/ in tisti lev, na katerega mu je navezana	duša,	tiči v tej čutari, da se ne more ganiti.Svobode	A
Osebni temelj si ti sam, ves, kar te je: ‚Zdrava	duša	v zdravem telesu.’To je najvišja blagost na	A
denarja. Ivan Jaroslavič, sicer jako poštena	duša,	opravičuje se, da ničesar ni našel, ničesar	A
zaklenjeno in na klicanje se ne oglasi živa	duša.	Znani ljudje, ki jih ogovori na cesti, niti ga	A
prijatelj, plemeniti Plahtalič pa, jako plemenita	duša,	ki je imel tudi obresti pri tej igri, pa je	A
zarohni Nikon Ubeg: »Torej se usmrtiš sam, črna	duša!	V dvanajstih urah se mora to izvršiti, sicer	A
kamor so jo nujno prosili. Mislim si, blaga	duša	je šla tolažit bolnika in mu darit okrepčal	A
dve. Po hlastnem zaužitku jabolk mi je tudi	duša	bolj oživela in začel sem premišljevati svoj	A
ne vem torej, od česa me vse boli. Menda mi	duša	trpi.Kako bi začel drugačno življenje, ne vem	A
maši hodim, še moli za očeta, da bo njegova	duša	pri tebi in da bosta prijatelja.«V molitvi so	A
Navidezno nas ljubi, v resnici pa goji njegova	duša	le sovraštvo do nas. Tudi tebi, moj	A
najsrečnejšo željo, ki jo je gojila njegova	duša.	Z najboljšo nado in največjim upanjem	A
je bila prevzela strast in maščevanje. Njena	duša	se je tem bolj razburjala, čim dlje je trajala	A
še ljubim bolj kakor nevesta njegova. Živa	duša	me ne more zadržati v mojem sklepu.Žrtvovala	A
oče Serajnik. Mislila je vedno, da se njegova	duša	že veseli v nebesih, ali glej, zdaj je prišel	A
kri, na obrazu mi vrejo usta, v telesu mi vre	duša.	Radostno se delim na zvezde in se sejem po nebu	A
ognjem, ko vdre vročina v papirusov raj, ko se	duša	odlušči, odtrga, odveže od mandrača. Zaskeli	A
ne-vidnem hrupu tramvajev. Mikrobom se širi	duša.	Celice v rojih zapuščajo Ring.	A
sled svetlobe izgori kamenje, sonce ostane.	Duša	se izgubi med meščani, telo ostane. SONCE	A
utegne, pride pogledat gor; o to ti je blaga	duša;	kako prijazen je z mano, kako skrbi zame; brat	A
Brutus. Lep res ni moj Brutus, gospod, a zlata	duša,	pravim vam, gospod, blaga pasja duša.Ne bojte	A
zlata duša, pravim vam, gospod, blaga pasja	duša.	Ne bojte se, gospod, nič vam ne bo ponesnažil	A
meae, duše moje polovica; boljša polovica!	Duša	se mi je razklala na dva kosa, ostala mi je	A
rijateljsko srce. Lep mladenič je bil Stanko, zlata	duša.	Znana sta si bila in prijazna od mladih nog.	A
zaklenil se je v svojo izbo, da ga ni videla živa	duša,	ne otroci ne žena; kaj bi rekla poštena Ksantipa	A
zakon, ena misel, ena želja, ena volja; ena	duša	v dveh telesih!« »Ravno nasprotno; ti pa Radovan	A
ljudem, a ne spominjam se, da bi je bila živa	duša	kdaj kupila, tako da ne vem, o čem živé ti ljudje	A
strašno vest; zadela ga je naravnost v srce!	Duša	mu je utrpnila, telesne moči so mu odrekle.	A
prenašati njegovih kosti. V cerkvi ga tudi še živa	duša	ni videla.Eni pravijo, da hodi v mesto k božji	A
da ima neko skrivno shrambo, v katero živa	duša	ne sme, vso polno čudnih steklenih posod, kakor	A
mu je bilo na jeziku, ki ga je bila polna vsa	duša	njegova, sladkega imena - oče!	A
skrivnostna opravila v onem hramu, kamor ni smela živa	duša.	Zamišljen, s povešeno glavo, z rokami na hrbtu	A
ki gledaš zdaj dol na naju z nebes, zveličana	duša,	presrčna, čista žena moja, druga Genovefa; odpusti	A
in posluša; v presladkih čutih se mu srečna	duša	ziblje.Ko petje potihne, približa se pevki ter	A
prešinil vse ude, kako je trepetala v rajski slasti	duša	in telo!In zbudil ji je veselo pomlad.	A
ljubiti kakor ona? Tako ji je plavala vedno	duša	med upom in strahom, a up in strah, veselje	A
trenutij, ko se strne človeku čas in večnost,	duša	in telo; ko se mu zlijó življenja sovražni glasovi	A
življenja in gibanja, da najde hirajoča moja	duša	nove hrane, novih moči v novih prikaznih in	A
lepega in sladkega ponuja življenje. Lahko noč,	duša	moja! Cras ingens iterabimus aequor!	A
ki jih je v svetem trenutku spočela njegova	duša,	ki jim je življenje dala njegova roka; podobe	A
prava oaza v tem pustem, praznem življenju, kjer	duša	hira in umira od žeje, večno zelen otok, poln	A
solzni reki, kakor bi se bila napojila moja	duša	z nesrečo in žalostjo, z bedo in trpljenjem	A
misel ‒ in pa kaka misel, ki jo je umetnikova	duša	vdihnila na platno: ‒ to je sveto čutilo, ki	A
življenje, zahajal sem v to tiho svetišče in	duša	moja je pila novih moči iz te podobe. Godba	A
sem jo, videl in od tega pogleda mi še trepeče	duša	in telo! Ni mi moči dalje pisati, ura bije tri	A
kreposti, mekuž na duši in telesu, sicer pa dobra	duša!	Ta se mi je vrinil in hotel biti moj »maître	A
Po moji smrti če raste trava ali ne - moja	duša	bo itak Boga hvalila!E skoro bi ti bila pozabila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani