nova beseda iz Slovenije
lahkem trupelcu jim je igrala vedra in lahkoživna | duša, | pa kako ponosno hojo in obleko so imele brez | A |
so ga lepo po krščansko na Tolstem vrhu. Ali | duša | mu dolgo dolgo ni mogla najti pokoja.Dobrih | A |
umirati in čez pol ure se mu je ločila blaga | duša | od telesa.Ponomár mu je dal zvoniti z vsemi | A |
zagrebli njo, našla mir in pokoj tudi njegova | duša. | Od takrat je minilo že veliko let, mnogo mnogo | A |
Slovenec, zlasti dolenjski, je tako krotka in mirna | duša, | da mu ne najdeš lahko para.Še če ga razžališ | A |
punti in nevarne vojske. Rus se je tega veselil, | duša | mu je hrepenela po bojih in zmagah. Vojaška | A |
ustvarjen brez toplega srca in človeških občutkov. | Duša | mi je zatrepetala ob tem spoznanju in je bolovala | A |
bala že od daleč. Vidite, taka blaga, ljuba | duša | je bil tudi moj Tomaž Milutin.Že govoril je | A |
tako pokoren in priden, zraven pa dober kakor | duša. | Jernejcu se je priljubil najbolj s tem, da se | A |
ali predrznega vlačugarja se ni drznila živa | duša | popotovati o polnočnem času po tej nevarni plani | A |
izkušenimi in pametnimi možmi, ali ga je itak bolela | duša, | ko je pomislil, koliko ljubih krajev in dobrih | A |
ne pogine od truda in lakote. Turčinu je kar | duša | igrala ob toliki pohvali; jel se je muzati, | A |
mano za vse druge reči prijazno in dobro kakor | duša, | pijanca pa me ni mogla živega videti.Pila ga | A |
stran 342 . / Kadar se smeje, se ne udeležuje | duša; | vem, da si že dostikrat opazil, kako suh, prisiljen | A |
mrtve brez razločka, naj so plačane ali ne. | Duša | ne bi nič trpela, če bi ostal denar lepo doma | A |
kako ga bo sram. Jože je sicer prav krotka | duša, | trezen se ne brani nikoli pametne besede.Če | A |
očeta Kersnika, ki je bil sploh tako blaga | duša, | da vsaj med dijaki ni imel nikoli nobenega sovražnika | A |
povpraševat poljski poslušalci, je li človeška | duša | brezsmrtna ali ne. Odgovarjal jim je tako frazasto | A |
res svobodno, kakor mu je velevala svobodna | duša. | Mladino more ta pesnik očarati in oduševiti, | A |
/ stran 125 . / prevratnosti itd. Ta podla | duša | se je celo predrznila tožiti me deželni vladi | A |
tvoj pogled naj sprejme in nosi vsak, čigar | duša | bo podobna tvoji.’ Zdaj pa mi je prišla na misel | A |
lepše nego nebeškim angelcem. Ko bi bila tvoja | duša | omadeževana le z najmanjšim grehom, bi bil na | A |
krvi. Jaz pa nisem ubijalec, ampak pohlevna | duša, | ki se ves tresem, kadar vidim kak pretep. | A |
mu je strohnel tudi život. Ni se našla živa | duša, | ki bi bila kvar popravila.Molelo je v zrak še | A |
jih zapustili. Kam sta šli, ni vedela živa | duša. | Nekateri so pravili, da se je Lokarica vrnila | A |
jaz se gotovo ne bom nikoli kesal, tako blaga | duša | je moja nevesta.’Gospod vele: ‚Tem bolje, želim | A |
vselej v mestu pri frančiškanih, čeravno je živa | duša | že veliko let ni videla pri nobeni spovednici | A |
morda več sto let. V kolibo ni prišla živa | duša, | da bi se ga bila usmilila in ga rešila.Prvi | A |
hudičev račun dal sezidati puščavnik, človeška | duša | mogla zveličati tako lahko kakor v drugih, ki | A |
nosa na drug svet njegova po zaprtkih dišeča | duša! | V Žabjeku raste rdečih jagod vse polno, črne | A |
prikaže ponoči jagnje, se ni treba nič bati, to je | duša | nedolžnega in zveličanega, ki je prišla, da | A |
dobrega. Le redkokdaj se primeri, da je tak kozel | duša, | ki trpi v vicah in išče na svetu odrešenja. | A |
je odlagnilo, kakor bi odrezal. Truplo in | duša | sta mu brzo okrevala; z boleznijo je prešla | A |
gorice. ◆ Brez vina opeša delavcu život in | duša. | ◆ Če mi daš firkelj vina, porečem, da si faj | A |
enkrat in sem potem bolna vse leto, če mi dobra | duša | ne prinese tistega rdečega mežikeljna s skal | A |
mislil. Velike skrbi so mu razjedale dušo, in | duša | mu je bila vsa plašna in boječa.Zaradi Bedanca | A |
rekel: »Čemu se pa bojiš fašistov, sakramenska | duša? | Zakaj pa smo v hribih? | A |
orodje uporabljate, kaj si le mislite? Vas nič | duša | ne boli?« »Ja, če me je ključar tožil, kar naj | A |
devetdesetletnikov nihče umreti, ker se jim je po Matijevem | duša | posušila, se je nenadoma vse obrnilo.Kakšen | A |
in dolga pot je še do doma; težek je korak, a | duša | naglo roma. Čez ravnine v sinjo daljo misel | A |
nocoj v otožno pesem zlila. Vsa sproščena | duša | tiho je vzdrhtela v pesmi, ki ne bo nikoli izzvenela | A |
prečastiti menih, ki toliko trpi, da bo moja | duša | izveličana, ne bo pustil, da uničite moje telo | A |
pravici v roke, boš končal na grmadi in tvoja | duša | bo pogubljena. Umiral boš od lakote in žeje | A |
podpišeš, ti iztrgam jezik in izžgem oči!« »Tvoja | duša | pride v nebesa,« je dostavil menih. »In glavno | A |
moči, da se mu bliža zadnja ura. »Ali je tvoja | duša | pripravljena očiščena stopiti pred Gospoda? | A |
bo po smrti?« je vprašal krivoverski škof. » | Duša | pojde ali v nebesa ali pa v pekel; vice so človeška | A |
je že prebivalstvo proti njemu nahujskano. | Duša | njegova je zahrepenela po prijazni tolažilni | A |
premenila tvojega sklepa? Oh, ti si junaška | duša, | Nikolaj Rogonja!«In kazoč na vrata, je Juri | A |
izražale ves obup, katerega je bila polna njegova | duša | in Jurju se je dozdevalo, da se Oton ne upa | A |
»Kaj pravite?« »Da ste podla | duša, | človek brez vesti in brez časti, ki ni vreden | A |
zahtevaj zdravnika.« »Ah Komolja, zlata zvesta | duša, | « je vzkliknil Juri, ko je prečital listek.»Saj | A |
pustil - morda bi bila s tem rešena njegova | duša. | « Matija pa nikakor ni bil mnenja, da | A |
zadet, in potegnila iz prsi bodalo. »Pasja | duša | - zabodla si me,« je škripaje z zobmi sikal | A |
Matijo. »Če me boš tako stresal, mi pade še | duša | iz života in potem ne bom prav nič vedel,« je | A |
da se moram malo odpočiti. Vsaj toliko, da | duša | spet najde svoj prostor.« »Matija, lepo | A |
bila z odstavljenim opatom sama, je dala takoj | duša | svojim čustvom. »Saj je to čisto navaden | A |
prišel do spoznanja, da opat Peter ni tako dobra | duša, | kakor smo sodili, nego da zna biti prav trd | A |
naglo po hrbtu naprej. Rekel je: »To je Jerina | duša! | Dobil sem jo, dobra je!« | A |
ognju nekaj cvili. Gregor dobro pozna, da je to | duša, | ki trpi v vicah.Njene bolečine so take, da jih | A |
organist: »Ako me čuješ, ako je še kje tukaj tvoja | duša, | odpusti mi!Saj vidiš: mi smo vsi nori! | A |
»Molitev!« je dejal kaplan. »Morda je njena | duša | tukaj, poglej, tukaj na moji dlani (kaplan je | A |
okoli vrata neznatne sence. »Zdravstvuj mi, | duša, | ves dan srce posluša, kdaj se stori večer, da | A |
roke so čile, prsti prožni in urni, njegova | duša | je polna in to, kar buče in pojo strune, to | A |
biti, kri se je ustavila po žilah in telo in | duša | sta se ločila.Prvo je obležalo na belih blazinah | A |
se je v spanju: »Kaj?« . / . / stran 186 . / | Duša | je ponovila kakor prvič in stala bela in visoka | A |
Saj vidiš, da spim!« Jeromova | duša | se je vzpela skozi okno in se pričela dvigati | A |
duš, to je ena sama velika in užaljena opičja | duša, | ki ne trpi, da bi se vmešaval v njene prepire | A |
vse bliska z očmi in govori: Mi, velika opičja | duša, | ne potrebujemo tebe, človek, kadar gre za naše | A |
kaj je dobro in je zlo. Mi, velika opičja | duša, | vemo sami, kdo izmed nas je vreden kazni in | A |
razprostira tudi nad nami. Mi, velika opičja | duša, | te pozivamo, človek, da se ne vtikaš v naše | A |
predstavljati. Če misli na tisti kraj, kamor pojde | duša | po smrti telesa, ji miglja pred očmi kakor za | A |
Tisto so nebesa, a kako je v njih, bo videla | duša | takrat, kadar jo popelje vanje sveta Barbara | A |
Sinoči ležim, pa si mislim: Če končam, pa naj gre | duša | še enkrat po njivah, travnikih in v gozd.Potlej | A |
izpod votlih in bobnečih obrežnih skal, njena | duša | je bila kakor moja, samo ona je ni našla, jo | A |
rohni in ga miri urednik. »Ne štej besedam zob, | duša | prijateljska, kdo te je mislil žaliti?!Gre se | A |
ravno primerna prilika! Rekli bi bili: Na, ljuba | duša, | za poročno darilo ti natisnem vse, kar za ta | A |
preplašena: »Bog nas vari, tak govori, ljuba | duša! | « »Moj mož, moj Julček, ki živiva tako dolgo | A |
misel, da leta morda še tod okoli prijateljeva | duša. | Pogleda nazaj v temo za seboj in zopet ven po | A |
mojimi mislimi. In tako bi vse trepetalo: moja | duša, | moji možgani in moje misli. Bili smo že zunaj | A |
ga žena prijazno sprejme, a v njem se trese | duša. | Glas mu je hripav, lomi se mu zaporedoma, da | A |
daleč za njim. Telo diha zdravo in sveže, a | duša | se razmahne, razprhuta se kakor prebujena in | A |
izpod votlih in bobnečih obrežnih skal, njena | duša | je bila kakor moja, samo ona je ni našla, jo | A |
Uredništvo beletrističnega mesečnika ‚Slovenska | duša’ | .Uradne ure vsako popoldne od 4. ‒ 6.«, ali ker | A |
Kakšno razmerje je to, kakšna primera? Moja | duša | in duše teh tvojih trgovcev!Ali moraš jim dati | A |
bila tista, ki jih je pokazala njemu. Njena | duša | je široka in globoka, ali on ne more prodreti | A |
mojimi mislimi. In tako bi vse trepetalo: moja | duša, | moji možgani in moje misli. Bili smo že zunaj | A |
in misli na srečo, ki je z njo združena kakor | duša | s telesom.In boril bi se z življenjem kakor | A |
je živelo telo v bednem in vsakdanjem svetu, | duša | pa je prebivala v drugem, ki je poln bogastva | A |
Tudi tisto noč je bilo tako. | Duša | je svatovala z grajsko gospodično, telo pa je | A |
- Živjo, je rekla. - Jaz sem | Duša. | Prišla sem zaradi oglasa. | A |
Odprl sem steklenico belega. | Duša | ne pije alkohola.Kasneje sem izvedel, da je | A |
Izborno sva se zabavala. | Duša | je pričela prihajati vsako soboto.Službene obveznost | A |
Niti ven ne morejo, ker zunaj prši hladen dež. | Duša | s seboj prinaša štrikanje.Pravi, da mi bo do | A |
na najlepše sanje iz nedelje na ponedeljek. | Duša | me nejeverno gleda in zmajuje z glavo, ko jo | A |
francoščini, angleščini, nemščini, italijanščini. | Duša | sicer zelo navija za hevimetalce.Kljub temu | A |
takim in podobnim pozdravom. Enkrat me je | Duša | vprašala, če res mislim, da je Kralj Marjan | A |
katero si želim, da bo enkrat prav taka, kot je | Duša. | Prejšnjo nedeljo je bila precej tiha | A |
seže njegov duh, koliko lahko obseže njegova | duša. | Zato so le redki svetovni popotniki. | A |
doživljati konec sveta, ki ga ni doživela nobena živa | duša? | Me je Jalovec poklical? | A |
Reciva iz hudomušnosti. Hudobna | duša | si ne zasluži drugega, kot hude sanje. Zlobna | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |