drug (401-500)

zdaj že nekako sanjsko, sem vedel, da je zunaj	drug	svet. Svet, kjer nosijo tesne kavbojke, gladke	A
državi je izbruhnil upor in oblast je imel nekdo	drug.	Vse je razumel, samo tega ne, zakaj je ravno	A
Nekdo je vstal in me opazoval z daljnogledom.	Drug	drugega sva gledala, kakor bi si merila v glave	A
skupino, tudi Ban z njim. Livadarji so vpili	drug	čez drugega.Napad na Upravo je zdaj postal splošna	A
so brez pravega reda postavali med vozili in	drug	drugemu izdajali nekakšna povelja. Notri	A
samo štiri leta in pol. Zdaj ga je sodil neki	drug	sodnik iz drugega kraja, kajti grožnjo Mrzlega	A
je pretepanje in mrcvarjenje. Redarji, nihče	drug	kot Mežnarjevi redarji, so jih mrcvarili.Mali	A
moška sta ležala na kavču, s hrbti obrnjena	drug	od drugega.Tisti, ki je gledal v prostor, je	A
maščevanje za to, ker me ni poznala, ker sem bil	drug	človek, nič več osamljen tam na morju, pač pa	A
denarja, hotela je, da postanem, ljubi Bog,	drug	človek.Kdo pa lahko to postane?	A
ljubila, ker je hotela, da bi jaz bil nekdo	drug,	ne pa to, kar vse svoje jebeno življenje v resnici	A
Nekdo je ugasnil ozvočenje.	Drug	za drugim so vsi potihnili, še pred sekundo	A
te rotim, pazi nase in na svojo vest! Nihče	drug	ne bo skrbel zanjo namesto tebe, še najmanj	A
pripravljenost je ostajala, incidenti so si sledili	drug	za drugim, še nekajkrat so vpoklicali rezerviste	A
tesno objeta. Ugotovila sta, da sta rojena	drug	za drugega.Niti opazila nista, kdaj je bila	A
tlele cigarete kot oči, s katerimi so opazovali	drug	drugega.Žarečih konic niti poskušali niso skriti	A
skupil od svojih, in obratno. Krivdo so valili	drug	na drugega, kot da bi šlo za igro otrok, v kateri	A
Vsi trije so se zaprli v jedilnico in vpili	drug	na drugega, vojaki pa so pri vratih vlekli na	A
vrnjeno le puško, armbrust pa je dobil nekdo	drug.	Zanj se Kumer ni preveč strastno boril.	A
tistim, kar imajo - kar bo, pa bo. Kako malo vemo	drug	o drugem, čeprav smo desetletja živeli skupaj	A
trenutkov, ki so se vlekli v večnost, sta le zrla	drug	v drugega.V sebi je komaj krotil željo, da ni	A
celo sovražnika, vendar bosta vseeno spoštovala	drug	drugega... Kumer, Zok in Plesničar so	A
oblačila, obuvala škornje, rinila in motila	drug	drugega, pri tem pa niti za hip nista spustila	A
Ostal bo. Odplazil se je na	drug	položaj, k prvi barikadi.Srečal se je s Kumrom	A
obrazu črn kot dimnikar. Razveselila sta se	drug	drugega, čeprav v prejšnjem življenju, pred	A
je zasukal k njemu in za hip sta oba strmela	drug	v drugega; prijatelj je v Raca gledal prek puškinega	A
spustil kratek rafal, kar na slepo. »Streljamo	drug	na drugega, kaj ni to lepo!?«Rac je prek prsobrana	A
Jerko je napel vse sile, ko sta tako dirjala	drug	poleg drugega prek jase, in si za življenjsko	A
zgorela... Težki pokrovi oklepnikov so se začeli	drug	za drugim, kot domine, hrupno zapirati in ta	A
Samo to, nič drugega. Pokrovi so se	drug	za drugem odpirali, vojaki so mirno lezli ven	A
spalnih srajcah ali spodnjicah, ampak takrat so se	drug	drugemu smejali in zbijali šale na račun paničnega	A
rahlo bolele; napeti in prestrašeni sosedi so se	drug	drugemu nasmihali, nekaterim je postalo nerodno	A
najin sin je po srcu Slovenec.« Krčevito sta	drug	drugega stiskala v objemu. Sirena je že zdavnaj	A
vojni o njem ni razprave. Vrata so se odprla in	drug	za drugim so poskakali ven. Streljanje se je	A
še nikoli nobena pijača tako. Pili so kavo in	drug	čez drugega razlagali, kaj jih je pognalo v	A
prijatelja iz sosednje stražnice, Slovenca.	Drug	drugega sta se razveselila in na spanje niti	A
pobegnejo ven, strelivo eksplodira, poškoduje se še	drug	tank, tip pa se enostavno odpelje...«Globoko je	A
ustnice in le nemočno opazovali, kako se oklepniki	drug	za drugim prebijajo na zgornjo cesto in izginjajo	A
goreč kup pločevine in gum. Ukazi so se mešali	drug	čez drugega, naslednji je izpodrival prvega	A
prevzeti poveljstva in so odgovornost valili	drug	na drugega.Na pomoč so kot že tolikič spet poklicali	A
metrih dohitel. Kot za stavo so tekli vštric	drug	drugega, po njunih izrazih pa je kmet spoznal	A
razočaranje toliko večje, ko so ju le premestili v	drug	zapor, kjer ju je prevzel ne preveč oster uslužbenec	A
kaj je v njej. Sedeli so nekoliko časa molče	drug	poleg drugega. »Odkod si pa ti doma?« povzame	A
nekdo zalezuje in ovaja in da ta ne more biti	drug	kakor Rožanec. A prestreči ga ni mogel nikoli	A
sosedu. Živela sta vedno složno in se podpirala	drug	drugega v vseh rečeh.Če se je mudilo kako delo	A
lepo podajeta vkup, kakor bi bila ustvarjena	drug	za drugega.Fant jo ima tako rad, kakor ne vem	A
drugega na tem svetu? Ampak moj Tone, to je pa	drug	mož.Ne bom ga hvalil, ker ga vsi poznate.	A
je dejal Miha in stopil naproti. »Nobeden	drug,	« je dejal Gašper.»Ali naj ti voščim dobro jutro	A
svatbi, pred pustom je bilo, in on je bil Bricu	drug,	Jerica družica nevesti.In ko je bilo veselega	A
tebe je preveč škoda. To je bil pa Tone vendar	drug	mož.« »Tebi pa tudi ni bil všeč.«	A
nehvaležnost! Kako hvaležen bi bil njej nekdo	drug!	‒ Prvikrat, odkar se je bila omožila, jo je obšla	A
Ker je Gašper zaman čakal, da bi sprožil kdo	drug	ta razgovor, ga je sprožil sam, češ da mu je	A
tolkli otroci orehe pri Klančarju. Pazili so	drug	na drugega in Anka na vse, da ni nihče zobal	A
« je vprašala tiho Rozalka. »Tak kakor kak	drug	človek, samo višji in širši čez pleča in čez	A
če ne bi bil prišel pred kratkim v Škocijan	drug,	nov učitelj, ki ga Janezek še ni poznal.Gašper	A
ne hodi ponoči!« »Tone, to je moral biti kdo	drug.	Jaz da bi se bil tako spozabil!	A
litanije, si niti namigniti ni, upala, da jo je kdo	drug	privedel k spovednici.Obema pa je bila teta	A
bili vsi nesrečni, če bi on koga ubil ali kdo	drug	njega. Gašper je zvesto poslušal in skušal ujeti	A
uslugo. Če bi bil mogel misliti, da je kdo	drug	zapisan v njenem srcu, bi bil užaljen; tako	A
»Jaz ji ne morem pomagati.« »Kdo pa	drug!	Bodi pameten, Gašper!	A
namreč ne prosi odpuščanja Gašper, ampak nekdo	drug,	najbrž brez Gašperjeve vednosti.Ampak hudo bi	A
povedati; tako blizu in tako daleč sta se zdela	drug	drugemu. Neka slovesna ubranost je spremljala	A
bi napravili poroko, koga bi vabili, kdo bo	drug,	kdo družica; zakaj, da bosta Tone sta rejšina	A
je vršila po navodilu tete Mane brez godbe.	Drug	je bil France, ki je došel iz Ljubljane, Janez	A
nikar! Vsak zase delajo prav dobro, puščajo	drug	drugega pri miru in se imajo, kakršne so dandanes	A
moški smo na tuj račun; na mizo kličemo, ker	drug	plačuje.« Ko je Rjavkar v svojih mislih tako	A
kakor hitro sta bila vsaksebi, sta že zabavljala	drug	čez drugega. Zabavljali so pa tudi drugi odborniki	A
da ga vrže iz vrste kak častnik ali izpodrine	drug	kmet. Ivan Muren je bil spoštljivo vstal, ko	A
on ne bo nalival s podarjenim vinom kakor kdo	drug.	»Pijte, pijte, gospod Muren!« je silil adjunkt	A
uradnike in jim naznanil, da mu je umrl oče.	Drug	za drugim so gospodje izražali sožalje sinu	A
Naj ta sam proslavlja svojega očeta, če hoče;	drug	nima nihče nobenega povoda.In kako je pisal	A
bo treba objaviti, drugače jo bo objavil kdo	drug;	on pa ostane skrit, pozabljen.Res da so Sokrata	A
veseli, da niso na mojem mestu. Opozarjali bodo	drug	drugega, kako se držim, in prijetno razdraženi	A
razburjenja in oči so mu gledale srepo, čudno, kakor v	drug	svet.Žena ga je prosila, naj sede k njim za	A
so sočutno prikimavali in se oglašali potem	drug	za drugim s preprostimi izrazi novega sožalja	A
zorela ta stvar. Zaupali niso nič prav Ivanu,	drug	drugemu pa še manj. Ivana je svarila mati, naj	A
podnevi tujce ali pa dremali po kočijah, dražili	drug	drugega in Bogu čas kradli, so spravljali zvečer	A
je oglasil osoren glas: »Kdo je?« »Nobeden	drug,	« je dejal Petan in stopil prihuljen v temno	A
V mestu se vendar ljudje ne brigajo toliko	drug	za drugega; vsak gre svojo pot in se ogne kogar	A
hvaležen pogled njenih oči. Tako sta se bala	drug	drugega in Cila še sama sebe.Kadar ji je hotela	A
bal, da zasnubi prijazno, brhko Štajerko kdo	drug,	in vedno se je srdil na tihem, če je bil kdo	A
igral pozorno in razgrajal, če je hotel kdo	drug	igrati umazano, sta dobivala; Ivan, ki je bil	A
ko se je bil ozrl okrog, če ga ne sliši nihče	drug.	»A jaz še nisem zajtrkoval.«	A
zase. Ivanove misli pa so bile že splavale v	drug	kraj, in lotila se ga je neznosna nestrpnost	A
spanec je posilil tudi njega. Tako sta ležala	drug	zraven drugega.Gospod Strada je spal trdno in	A
široko sloneli na komolcih za mizo in puhali	drug	drugemu tobakov dim pod nos.Govorili so o domačih	A
razen Korbinke in mene. Tudi ni vedel nihče	drug,	da je umrla Urša.Prav čudno.	A
primes. Naj bi bil rešil sitnega fanta kdorkoli	drug,	kako čisto bi bilo veselje! Andrej in Micika	A
če se nista videla nekaj časa, sta pogrešila	drug	drugega in se potem pozdravljala, kakor da bi	A
dasi bi Korbinka jako rada videla, če bi kdo	drug	potolkel Gričarje, Gričarka pa tudi, če bi se	A
potolkel Gričarje, Gričarka pa tudi, če bi se kdo	drug	znosil nad Korbinko. To se pravi s tujimi rokami	A
pa lahko oba, ker sta še mlada in se zanašata	drug	na drugega; materi da je naravnost žal, da je	A
zapustila še kaj drugega, je dedič on, samo on;	drug	se nima nihče mešati v njegovo zadevo. Cila	A
bila pikra beseda, da naj si pa steče zdaj kdo	drug	kakšno zaslugo za njegovo blaginjo; toda žena	A
dober človek,« je dejal Tomažon; »ampak kdo	drug	bi vzel palico v roke.« »Kakšno palico?« se	A
Morda bi se posrečil namen na drugem koncu, na	drug	način, če bi se namreč Micika nekoliko razžalila	A
gospodu Stradi, da je nekoliko utihnil. Marsikdo	drug	bi ji ne bil ustregel v enakem položaju ali	A
odgovorila, da ne odneha; ker se noče nihče	drug	potegniti zanjo, se mora sama znositi nad Lahom	A
Razgovarjali so se živahno in spet spraševali	drug	drugega, če je povabljen, če pojde zraven.	A
zbežal; oba skupaj pa ne toliko, kolikor nekdo	drug	ki je osnoval ves ta naklep.Za denar se na svetu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani