Morda sta ga celo prepričala, kajti obljubil jima je, da bosta lahko šla domov. V celici so se zanju vsi iskreno veselili in Čoh je kar naprej ponavljal nula‐nula‐noč, kolikor naj bi še štel do konca, do civilstva, zato je bilo njuno razočaranje toliko večje, ko so ju le premestili v drug zapor, kjer ju je prevzel ne preveč oster uslužbenec državne varnosti. Zaslišanja niti niso bila preveč težavna, sta pa od njega tedaj prvič slišala, da je zvezna vlada sklenila, da jugoslovansko armado lahko zapustijo vojaki slovenskega rodu.