drug (901-1.000)

niti ne povsem vrnjeno ravnotežje. Počasi so	drug	za drugim prestopili prag prostora za obiske	A
pogovarjala. Posedli so, eden v hujši zadregi kakor	drug.	Ta telesna in duševna nesproščenost jim je zapečatila	A
kisal ... Ampak, joj, kakšni so, eden hujši ko	drug!	...Kje je pa Klemen?«	A
"No, seveda! Noben	drug	ne ropoče tako kakor on, enkrat bo vse razbil	A
spustim veke, in pred mojimi očmi, ki so okna v	drug	svet, miren, osvobojen preveč zaznavnih šumov	A
? sta si na tihem govorila, tako eden kakor	drug.	Vzemiva v zakup vse tisto, izmikanje, izgovore	A
krivice ti nočem delati, šofer si vrhunski. Vsak	drug	na tvojem mestu bi bil že zdavnaj pod rušo.	A
smejali vsevprek in sploh nismo več slišali	drug	drugega.Kje smo spali in kako, pa tudi jaz ne	A
rečeh ga morda ne pozna, ker to ni mogoče, to je	drug	svet, moški svet, ki ni v ničemer podoben ženskemu	A
so ga tako spremenila, da je bil v hipu ves	drug.	Napeto se je zazrl skozi okno in ga obenem še	A
njegovih osivelih, nekdaj tako gostih las poravnani	drug	ob drugem.Z vajeno kretnjo jih je potisnil naprej	A
različne misli, a vendar tesno povezana kakor vsak	drug	dan. V mestu je Resnik z dolgimi, oblast	A
a ko se to ni več dalo, sta sijoče gledala	drug	drugega. »Vroče je ko strela,« je čez	A
da tako rekoč ne odnese spanja, nato pa so	drug	z drugim vstali in se poslovili. Slovo	A
Rudolf Resnik. Na njegovo mesto si stopil nekdo	drug.	Nekakšen beden slabič.	A
začeli urno razhajati. Še zunaj pred durmi so	drug	drugemu nekam preglasno zatrjevali pravilnost	A
obraza še opazila nista, ker sta imela oči samo	drug	za drugega. »Bog vas živi, Blaž!« je	A
usodi, menda ne bo nasprotoval njuni zvezi, ko	drug	brez drugega ne moreta živeti. »Boste	A
hudo sporekla in potem nisva več našla poti	drug	k drugemu.Malce preponosen je kajpak bil na	A
kovinske bučice. Stolpiči so se brez odpora	drug	za drugim vdajali, skrite vzmeti so nekolikokrat	A
Kakršen oče, takšen sin!	Drug	drugega sta vredna ...« Potem se pripogne	A
Stropniški peči zlasti v zimskih mesecih navezani	drug	na drugega, saj po cele mesece niso mogli z	A
je obrnil k njima in otroci so se nemo zazrli	drug	v drugega.Vsak izmed njih se je bil spremenil	A
v zatohlost nizkih sob, kjer so se zadirali	drug	na drugega in si bili na poti.Bolj in bolj so	A
privoščila slučajnega zaslužka. Godrnjaje so	drug	za drugim zapuščali mizo, pri kateri je nazadnje	A
bile raztresle ... Morda pa jih je raztresel kdo	drug?	Ali pa je on, Lovrek, v sanjah blodil okrog	A
in sprejemal obiske bivših sošolcev, ki so se	drug	za drugim oglašali pri njem in ga pozdravljali	A
so se obema možema izvili kriki začudenja.	Drug	za drugim so se pomikali dalje, sledeč toku	A
pricijazil najrazličnejše orodje. V zadregi sta se	drug	drugemu nasmehnila.Zdaj so kmalu bili kos upornim	A
obotavljanja sva sklenila pogodbo in še danes sva	drug	z drugim zadovoljna, čeprav mi je Miklausin	A
se spustita iz objema, radovedno ogledujeta	drug	drugega in se ne moreta načuditi opaženim spremembam	A
odpeljal v Maribor, da obračuna s Hoovenom.	Drug	z drugim zadovoljna sta se dogovorila kar za	A
svetilka, za njo pa Janez. Prijatelja zastrmita	drug	v drugega. »Ti si, Lovrek, hvala Bogu	A
ljubo, ne!« Mladenič in dekle se zastrmita	drug	v drugega, ne za dolgo, za dve, tri sekunde	A
Mlada sta in drugod bosta srečnejša. Spravimo se	drug	drugemu izpred oči, in konec bo vseh prepirov	A
precenjujoč oblastno nastopajoče narodne odpadnike.	Drug	drugega so se bali in se zapirali v svoje domove	A
»Kar pripravimo se!«	Drug	za drugim so se porazgubili k solzečim se materam	A
vijugal sem in tja, sta se ustavila in se nato	drug	za drugim spustila vanj.Pri tretjem ovinku se	A
se preklinjajoč pobirata s tal, a v temi sta	drug	drugemu napoti.Poročnik tiplje okrog sebe in	A
ni bilo v njem: nekako odtujila sta se bila	drug	drugemu.Ali pa se je on preveč spremenil...?	A
jo pomiril. Zakaj bi bila še dalje trapila	drug	drugega, ko sta se tako dolgo čakala in ko sta	A
mimogredé, potem pa sta stopala v kratkem razdalju	drug	za drugim po šumečih mestnih ulicah. ”Nocoj	A
sta sedela v njeni sobi, opazovala sta natanko	drug	drugega.Obá sta vedela, da ne ostane zakrit	A
zato sedla pod ta kozolec, da bi pridigovala	drug	drugemu?Zato mislim, sva tukaj, da te poljubim	A
umolknili; vprašaje, vznemirjeno so gledali	drug	drugega ...On je govoril glasno, kričeče skoro	A
zasluži, to potroši lahko sama. To je čisto	drug	svet, v katerem se giblje ona; jaz nisem zanj	A
času in po marsikaterem sporu spet tako lepo	drug	drugemu nasproti ter se pogovarjava o imenitnih	A
rane na temenu ... * ”Samo jaz sem bil in	drug	nobeden, ki jima je voščil lahko noč!“ ”Jaz	A
Prišel je postrežnik, da bi napravil luč; moj	drug	mu je nejevoljen odmahnil. ”Ne prižigaj!	A
kotu v polumraku, sloni ob zidu in dremlje.	Drug	za drugim odhaja s krepkim korakom, vedrim obrazom	A
njega in je govoril o smrti. Vsi so mu umrli,	drug	za drugim; ostal je sam v trpljenju, kakor Job	A
obadva obraza, ki sta ležala na vzglavju tesno	drug	ob drugem.Hlapec je postavil stol ob posteljo	A
nebá veliki sneženi kosmiči, sukajoč se nemirno	drug	krog drugega in trepetajoč od mraza.Odkar je	A
Njegovega očeta, dacarja, so bili premestili v	drug	kraj in seliti se je moral v hudi naglici.Svojo	A
pa si ga vzemi, natakni si ga vsako jutro na	drug	prst!Tako sem rekla in sem šla ... Karelček, ti	A
in vse ljubezni; človeka, ki sedita na divanu	drug	poleg drugega, gledata v strop in drsata z nogami	A
je bilo po dolgih letih združilo naključje.	Drug	je pogledal drugemu v ostarelo lice, drug je	A
Drug je pogledal drugemu v ostarelo lice,	drug	je videl drugemu v dušo, videl na duši sajaste	A
zastonj, kakor bonbone. Potem pa imate še,	drug	dobiček: hodili bodo k vam po blago in si gredoč	A
prav hotel odgovoriti? Dnevi v zaporu so bili	drug	drugemu takó čisto enaki, da bi bilo popolnoma	A
notri, so ju gledali nekako čudno in namigavali	drug	drugemu. Takoj na Novega leta dan je bil	A
siromašen atribut tiste popolne ženske; in vsaka	drug	atribut. O bridkost -- popolna ženska se nikoli	A
in znanci so stresali z glavo in pogledoval	drug	drugega z dolgočasnimi pogledi. Ali to je	A
komaj sva si videla v obraz. Sedela sva tesno	drug	poleg drugega in natanko sem čutila, kako se	A
dolgočasni in neumni so se mi zazdeli gosti	drug	za drugim in kmalu je bil samoten moj beli dom	A
poldnevu; da so bili morda glasovi prav tako ubiti,	drug	drugemu sovražni, kakor so tisti, ki mi vriščé	A
do cerkve; stiskala sta se pod en sam dežnik,	drug	in družica pa sta si bila najela koleselj ter	A
zamudila. Osramočeni so bili vsi štirje; in	drug,	ki je bil razkačen že zaradi premočene obleke	A
človeku, ki bi ponevedoma treščil v popolnoma	drug	svet, med bitja, njemu nič podobna.Iz svojega	A
ni bilo smreke nobene več. Stali so tam štori	drug	ob drugem, čisto mirni, tihi, slovesni, spomeniki	A
jeznimi glasovi, ki niso utegnili poslušati	drug	drugega.Lenarta je zeblo v hladnem jesenskem	A
buljil prédse nemo in topo. Tako so se vrstili	drug	za drugim s palicami, pestmí in nohtovi, kakor	A
debeli, vsi rdeči, sploh, po čudovitem slučaju	drug	drugemu nenavadno podobni, stoje v vrsti pod	A
odkar se poznata. Skratka, navadila sta se	drug	na drugega tako, da si ni ta ni oni niti predstavljati	A
da bi oba v zadregi povesila oči ter šla tiho	drug	mimo drugega ...A nista se sprla niti z najmanjšo	A
dnevu - še včeraj je bil, pa ga ni več, nekdo	drug	sedi tam!Kaj sem ti storil, da mi pljuješ v	A
tujih obrazov, ničesar ni bilo... Tudi to je bil	drug	svet, drugo življenje je bilo; za črnim zagrinjalom	A
in videla se je bela polt. Sedela sta tesno	drug	poleg drugega, pila sta in sta se smejala, gospod	A
se je tudi obrazov iz tistega časa, nejasno,	drug	je bil podoben drugemu; en sam obraz je bil	A
pogreznilo se je. In zdaj polja in travniki in holmi,	drug	svet, novo življenje... Sonce, sonce, sonce!	A
vabilo, vsa srca so se dvigala k njemu. V	drug	svet, v novo življenje!Na pot!	A
strah. Tudi njena vera je bila trdna, vera v	drug	svet in v novo življenje in tudi nji se je mudilo	A
izpregovoril neprevidno besedo, bi bili planili	drug	na drugega in zgodila bi se strašna moritev	A
pamet ter jo razmajala. Prisedel je k nama še	drug	človek, prav tako mozoljčast in krmežljav; sam	A
Soparno je danes, ploha bo!“ Posmejali so se	drug	drugemu ter so se ozrli vsi hkrati name, postrani	A
našli mrtva, sta bila še zmerom tako prižeta	drug	na drugega, da so ju morali siloma razkleniti	A
pijače nama je obema odleglo, nasmehnila sva se	drug	drugemu. ”Komu sva storila kaj žalega?	A
mornar je vlekel spredaj za močno vrv, zadaj je	drug	mornar, ki je bil prav tako rjav, klestil z	A
stala na pozlačéni vejici ter sta se priklanjala	drug	drugemu. ”Štiri krone,“ je odgovoril prodajalec	A
Dolgo že, nikoli še se nista tako približala	drug	drugemu. Slonela sta tesno ramo ob rami, govorila	A
črno tkanim pajčolanom ... Ozrla sta se v oči	drug	drugemu in prestrašila sta se.S črnimi nitmi	A
In tudi naju je bilo sram, da bi odklenila	drug	drugemu, kar je bilo v najinih srcih grdo‐žalostnega	A
ostalo isto, in vendar sem bil nenadoma popolnoma	drug	človek, ki ni bil s prejšnjim Jernejem ne v	A
ni bil zganil nihče. Oba sta slonela mirno	drug	poleg drugega; ona je bila sklonjena malo nižje	A
smehljala in da bi govorila prav takó, ko bi bil kdo	drug	na mojem mestu ...Kakor da bi nečesa pričakovala	A
svetov; ubijeta se lahko, razbijeta na črepinje	drug	ob drugem; ne bosta si razodela, kdo da sta	A
srce; zdelo se mu je, da je nenadoma pogledal v	drug	svet, ki ga prej nikoli ni videl. ”Čegav	A
Šel je, pa je prinesel drugo steklenico in	drug	kozarec. Cigan si je točil sam in je takoj pil	A
prišla v dolino nesreča, kedaj in čemu. Rekli so	drug	za drugim: ”Pred tremi leti sem bil bogat	A
da si izbere za jutranje in večerne izprehode	drug	kraj. Toda z nekakim strahom je v tistem hipu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani