Denarne težkoče so mu šle po glavi, in še bolj ga je mučila čudna ljubosumnost. Vedno se je bal, da zasnubi prijazno, brhko Štajerko kdo drug, in vedno se je srdil na tihem, če je bil kdo prijazen z njo. Pregovarjal se je, koliko bi dobila njegova gostilnica, če bi vzel Zefo za ženo, in on bi se pomiril, ki je bil tako potreben miru.