drug (101-200)

srčno kri. Oj, lipica, kjer v senci sva sedela,	drug	drugemu na prsih sva slonela, sva slišala škrjančke	A
brez plamena v mojem srcu zdaj gori, nobeden	drug	ga ne pogasi kakor tvoje črne oči. Ur′ca sedem	A
na Gorenjsko, tja na gornje Štajersko. Nihče	drug	ne pojde z mano kakor drobna ptičica. S kljunčkom	A
je dala stov, mi je dala stov. Ko je pa en	drug	pršov, mi je vzela stov, jaz sem pa zavriskov	A
njej pršov, da b′ z njo plesat šov, je pa en	drug	pršov, pa jo je plesat gnov, pa jo je plesat	A
hrepeni. . / . / stran 183 . / K oknu pridi,	drug	ne vidi ko nebeške zvezdice; se prikaži, al	A
dekle smil′, k′ je včasih moje b′lo, zdaj jo pa	drug′	falotje zapeljujejo, zapeljujejo, oj, zaničujejo	A
pojdem na Gorenjsko in na Oberštajersko, nobeden	drug	ne pojde z mano, ko ta drobna ptičica. S parkeljci	A
Pa sem k ji prišo, pa mi je dala stol; pa je	drug	prišo, pa mu je dala stol: Jaz pa sem zahuško	A
izkipi nekoč nekaj, kar obeta drugo klasje,	drug	malin in mletje do konca veka. VČASIH je kot	A
Z neba nisva padla / / Kot oblaki sva se /	drug	v drugega zapredla. Pesničin humor ni zajedljiv	A
mogoče misliš, da se ne da ga podeliti, da nihče	drug	ne more sebe v njega skriti, a ko enkrat vstopiš	A
umiri in v pene prekipi, zajamem hitro dih, da	drug	me ne utopi. Kot rahel veter zdaj zdrsiš po	A
grbo gnil. so veprovi možje na divjem plesu	drug	drugemu razgrizli v srajcah šiv, da plahutajo	A
me rani, drugje prikliče svete blagoslove.	Drug	drugemu sva nož in dolga zima, rešujem iz pepela	A
žgoča natke rozeto spalno v bližnjem bičju.	Drug	drugemu z dlani jedo. Oznanjena je tlaka, desetina	A
Za plugom skoz mehkote in megline.	Drug	drugega iz kože devajo ... sipine ljudske žive	A
Te vabim semkaj k sebi.	Drug	drugemu privez za v štalico bodiva1 Ne poznam	A
velb medi. Skrbi me za njegove, ki v razvratu	drug	drugemu pekel so, vice hrupne. Kdor v meni doli	A
a njegova kazen ostaja; dasi sva se razodela	drug	drugemu kot sla, vsak igrokazen; za nohte grem	A
brade. Izza vodnjakov z gorskimi pasteli že smo	drug	drugega sejali, želi. Že smo drug drugega sejali	A
sejali, želi. . / . / stran 179 . / Že smo	drug	drugega sejali, želi. Se med razori žitni svet	A
Se med razori žitni svet razblinja.	Drug	drugega pohoja.Bomo pleli, samo kar se Gospodu	A
Zažlebi vame se, kot mu srce da. Slediva se	drug	drugemu po bradi. Obdahnjenemu od skrivnostne	A
in vsaka ima svoje okno; za vsakim oknom je	drug	svet in jaz odpiram ta okna, da misli poiščejo	A
nosil dolgo črno torbo v rokah, na njegovi desni	drug,	visok gosposki človek, gotovo zdravnik.Stekel	A
prijel kakor ime Listomaz, ki mu ga je nadel	drug	tovariš zavoljo neverjetnega uporabljanja,	A
ki so mu hoteli dobro. Midva sva izhajala	drug	z drugim še dovolj gladko vsa leta najinega	A
vzrok čez nekaj tednov. Izostali so tovariši	drug	za drugim, ker so uvidevali sproti, da je vse	A
drugo se nismo zgovarjali.« »Pa je še kateri	drug	voznik pri vas?« »Za drva in les jih je več	A
hribovka in njen nepridipravček sta mirno ždela	drug	poleg drugega; na stolu poleg postelje je čepel	A
babica sva od razburjenosti ohromela in strmela	drug	v drugega; porodnica se je zdramila in predno	A
življenja. Videč, da ga naši obiski dolgočasijo, smo	drug	za drugim izostali; samo naš dobrosrčni tovariš	A
razgovorila; a oči se jima izbegavajo, kakor bi se	drug	pred drugim strašila. Jata vran zakraka	A
ljubezni; največ sta molčala in se vdano stiskala	drug	k drugemu.No, ravno ta pohlevnost in bojazljivost	A
Kaj bi s tabo Katra? Je pa Drozeg vse	drug	fant!Kajneda, Katra?	A
in Žezlo na njegovem mestu, je že popolnoma	drug	duh pri mizi.Kakor da so se igralcem zleknili	A
Renonse se množe, medsebojna nezaupnost rase;	drug	drugemu nadzira prste; drug drugega sumniči	A
nezaupnost rase; drug drugemu nadzira prste;	drug	drugega sumniči sleparjenja pri mešanju, škiljenja	A
in edine resnice. Kar nenadoma si je še kdo	drug	razen papeža upal kaj meritornega povedati o	A
dejstva, s kakršnimi se ni mogel hvaliti noben	drug	narod daleč naokoli.Namesto državnosti so jim	A
kjer je v nemščini zmanjkalo zlogov, mrmrati.	Drug	detajl pa je iz časa po velikem ljubljanskem	A
prastare evropske nacije, trdno usidrane v čisto	drug	civilizacijski kozmos, vendar, etapa, če že	A
visokim zidom trava ožgane gmajne. Sedijo na zidu	drug	ob drugem kakor ribiči na molu San Carlo ali	A
društvo ‚Kavelj’, ne da bi se ozrlo. Leno stopajo	drug	za drugim in zadaj je tudi Lojzek. Tisti dan	A
odpravijo nazaj; a gredo po cesti vsaksebi, ločeni	drug	od drugega.In molčé.	A
dospeli. Druga za drugo so zacvilile zavore,	drug	za drugim so skočili fantje s koles, se strnili	A
se ji, Fani, ne razumela bi je: ko da govori	drug	jezik. Pa saj tudi je govorila drug jezik.	A
.. stran 179 . \/ Pa saj tudi je govorila	drug	jezik.Nič ne bi pomagalo, iztočiti bi ji bilo	A
ljubeznijo za portiče pod paštni. Takó sta si	drug	drugemu blizka v svojih poteh z gor k morju	A
vendar tuja potem, v vlaku, ko sta se vračala.	Drug	drugemu zaprta kakor fanta, ki sta si navzkriž	A
Prešel ga je globok, nejasen strah, a že je bral	drug	odstavek: XLII ... vsakdo ima v sebi nekako	A
prenesle moje misli, mi je bilo vendar všeč, da	drug	človek nekaj vé o mojih resnicah.Dal sem mu	A
bolnika vsega umazanega od blata. Jaz sem imel	drug	opravek, pa sem si rekel, da bom poprej tega	A
vzpenjal po vseh tistih stopnicah. Naj mu kdo	drug	pomaga. Poldan se je bližal, a morda prav zaradi	A
Sédel je. Zdaj sta bila spet	drug	ob drugem.Nista se gledala, zrla sta predse	A
slana topiti. Takrat so začeli listi padati	drug	za drugim.« Vzdignila je glavo od grma in ga	A
okoli in okoli. Tako so krožili rumeni kolobarji	drug	za drugim nad gladkim asfaltom; in kakor da	A
oljnati vodi, a zdaj so bili kamni kakor ločeni	drug	od drugega, vsaksebi, s čudno praznino po sredi	A
Ne videli ne slišali me ne bodo.	Drug	za drugim bodo prihajali okrog skale.In prihajali	A
cesarju pa že prej ni nikdar mislil. Tam je bil	drug	cesar, ki so mu sicer rekli car, in o katerem	A
preobjedena pravdarska kmeta, ki bi rada požrla	drug	drugega. Po štirih letih so se presvetlim	A
zabrusili karte po tleh in polegli, preklinjali	drug	drugemu mater, očeta, ženo in sestro.Zjutraj	A
tako je beseda zastala. Pričakovala sta jo	drug	od drugega, črhnil pa ni nobeden; trma je bila	A
tudi ni ostajala dolžna. Metala sta besede	drug	v drugega toliko časa, da je Žef temeljito zbesnel	A
težkimi koraki se počasi zvrstijo, se vstopajo	drug	poleg drugega, si poiščejo trdno stopinjo, postavijo	A
z ženo nista imela otrok. Krivdo sta valila	drug	na drugega, in to tako dolgo, dokler se Mojemu	A
gluhote. Ljudje tekajo vsekrižem, se zaletavajo	drug	v drugega, si glasno delijo zaušnice in se pričkajo	A
Z ostrimi in predirnimi očmi so potegnili	drug	z drugega tiste raztrgane cape in se dodobra	A
prekoljejo jezik; kričijo in razsajajo, kradejo	drug	drugemu črviva jabolka, gnilo pomarančo, ukradeno	A
poležejo v kot na skupno ležišče, kjer se stisnejo	drug	k drugemu in pozabijo na vsa velika in nepremostljiva	A
tako posedali na pragih in glasno opravljali	drug	drugega, kričali, se prepirali in luskali z	A
tesala, kopala in zabijala kakor za stavo.	Drug	drugemu sta pulila orodje iz rok, da bi pokazala	A
rekel kamen. »Eh, kaj bi, na tem svetu vsi	drug	drugemu zapiramo pot do sreče,« je rekla jelka	A
da pečejo kruh samo dvakrat na leto, tolažijo	drug	drugega: »Le potrpi.	A
komaj. Kar takole povsem slučajno sta naletela	drug	na drugega sredi mesta med avtomobili, vozmi	A
in dva taka človeka se nikdar ne razveselita	drug	drugega.Če bi jima človek ob tisti uri pogledal	A
In razgovor počasi umre. Molče si sedita	drug	drugemu nasproti in si ne gledata v oči.Počasi	A
zbirke Per la più grande Italia. *	Drug	slučaj je nanesel, da sem bil v tržaškem procesu	A
to je precej mučno. Zmeraj hitreje se bližava	drug	drugemu.Zadnji trenutek se ustavim pred zrcalom	A
zamislila, drugi trije pa smo kmalu odprli vrata ter	drug	za drugim odcapljali nazaj v kuhinjo. Kuharju	A
spomeniki na pokopališču. Tako pa se vsaj lahko	drug	drugemu smejemo: pametni neumnim, neumni pametnim	A
ko so ure in ure takole čepeli in preklinjali	drug	drugega. Še zakašljati se niso upali in ne prižgati	A
je kdo, drugi dan so se pa neprespani umikali	drug	drugemu izpred oči.« »Ampak njej to	A
»Psst! Tiho!« so otroci s prstom požugali	drug	drugemu in v gosji vrsti stopili za starim mornarjem	A
zvezdice sveti v ušesu - vsi lepo po vrsti,	drug	za drugim, kakor bi šli po stopnicah.Klobuke	A
tolmuna v Sekanici. Slečejo se v vrbju in nato	drug	za drugim nagi stopajo na visoko skalo, se zgrabijo	A
ko se je drugo jutro zbudil, je bil popolnoma	drug	človek: vso svojo strahopetnost je tako rekoč	A
gostila, zrak je postajal hladen, stisnila sta se	drug	k drugemu in Ernest je razlagal o življenju	A
kretnja. Fašisti so gibčno in zelo naglo smukali	drug	mimo drugega, nato pa so se postavili v vrsto	A
zdaj na sever, zdaj na jug. Zaletavali so se	drug	v drugega, se spoprijemali in se odbijali, se	A
spet po svoje. In prav nič se nista zanimala	drug	za drugega.Še poznala se nista več...	A
sta se starejša dva spogledala in prikimala	drug	drugemu. Hkrati sta potegnila iz žepa vsak svoj	A
tednom sva se spet srečala. Kar tako sva trčila	drug	v drugega sredi ceste. - Konec je ž	A
partizani, ki so naglo orali po visoki travi ter	drug	za drugim izginili v sivo zelenem vrbju. Takoj	A
in košare, škafe in deže ter sitno bevskali	drug	v drugega.Matic je bil vsem v napoto, zato je	A
sovražnosti dva topa preveč približala, zadela sta	drug	ob drugega, in stari, črvivi kolesi sta se raztreščili	A
neslišno se bližajo, sivi med sivimi debli.	Drug	za drugim stopajo.Vsi se sklonijo pod sončnim	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani