Ko so zvečer federalci v mesečini odstranili ograjo in skopali nabrežino za nemoten odhod, je častnik skakal med njimi; ne streljajte, fantje, čakajte ukaz! Grizli so si ustnice in le nemočno opazovali, kako se oklepniki drug za drugim prebijajo na zgornjo cesto in izginjajo proti Novemu mestu; niso se mogli niti smeli maščevati za vse gorje, ki jim ga je povzročil poblazneli major, kljub temu, da je njihov poveljnik vsaj desetkrat klical v Ljubljano za dovoljenje. Dovoljenje za uničenje kolone in žive sile, ki pa nikoli ni prišlo - očitno so se v prestolnici odločili za taktiko popuščanja.