drug (1.601-1.700)

Recite mi še enkrat. Le vas se bojim,	drug	... drug nihče ne bode zvedel, ne sme.Moj, moj	A
Recite mi še enkrat. Le vas se bojim, drug ...	drug	nihče ne bode zvedel, ne sme.Moj, moj ‒ mož	A
živalca, dve pedi naprej! Ko sta blizu prignala,	drug	do drugega, pustita čredo ter se bližata kakor	A
človeka. Tako je tudi Anton v svoji ječi kmalu	drug	postal.Naročil je bratu, da mu privede sina	A
vname, pijani častnik potegne sabljo, treznejši	drug,	ki je menda čutil, da je porednost že predaleč	A
po svoje prekrstil. »Tedaj znate tudi še kak	drug	jezik govoriti, postavim nemški?« »Tri	A
se je prikupiti in pridobrikati kakor noben	drug.	Prve besede, ki se jih je bil naučil, bile so	A
mogel lahko videti. Danes pa je bil nekaj ves	drug,	šepetal mi je vedno kaj na uho, norčeval se	A
odskočili nazaj, zagrmeli skupaj, se tesno stisnili	drug	k drugemu in čakali, kaj bo; jagnjet ni bilo	A
Marko je ni prezrl. Prijazno sta se nasmehnila	drug	drugemu in silno dobro se je obema zdelo, da	A
stol. Ujela sta se z očmi in razbrala iz njih	drug	drugega misli. Jernej je zopet pogledal v platneno	A
vendar, pomisli, da bi bilo bolj prav, če bi	drug	na drugega pozabila.« »Bog daj, da bi.«	A
koče. Jarci so vstali in se tesno stisnili	drug	k drugemu. V napol nepokritih, v zemljo vkopanih	A
Tudi po veliki cesti bi šla tisti večer tesno	drug	ob drugem. »- - - Marko -	A
Dovolj bo.« Joža in Reza sta zopet tesno stopila	drug	k drugemu in, če je Marko v rahli temi prav	A
Volkulja in pes sta se premetavala, zagrizena	drug	drugemu v gobec.Nihče ni hotel spustiti, najbrž	A
verigi: »Gervaz in Protaz sta bila dvojčka, tako	drug	drugemu podobna, da ju niso ločili.V trdem sta	A
mah in tako sta se rada imela, da nista mogla	drug	brez drugega prestati. Kresno noč se je sanjalo	A
pastir in se ubil, je priplezal čez sedem let	drug	pastir, zaljubljen v brhko majerico in ona v	A
To je bilo drugače. Midva sva bila primerna	drug	za drugega.Tadva pa nista.	A
Kakor vama je namenjeno... Čim bolj bosta	drug	za drugega trpela, tem bolj se bosta v zakonu	A
tako kislo. Teh par tednov bosta že prestala	drug	brez drugega.Saj fant se dela.	A
Marko ni. In gotovo bi se bila Marko in Rezka	drug	drugega navadila, če bi ne bila Podlipnikova	A
ki so sušili otavo, so hiteli pripovedovati	drug	drugemu: »S kravami so že na Vrheh. Gredo.«	A
streho pod napušč Podlipnikove koče, legla tesno	drug	k drugemu in čula. Dež, ki je čedalje bolj glasno	A
in dež. Jarci po tamorih so ležali tako tesno	drug	ob drugem in tako mirno, da se ni oglasil noben	A
povzel Tomaž, »si misli: Več tisoč konj, tesno	drug	ob drugem.In tam na oni strani spet tisoče konj	A
In tam na oni strani spet tisoče konj, tesno	drug	ob drugem.In na vsakem konju močan in zdrav	A
fant, v čeladi in oklepu. Pa poženejo konje	drug	proti drugemu, vedno bolj hitro, in so si vedno	A
je Jakob z golo palico prišel k Labanu.« »E,	drug	drugega sta ciganila.Prav dobro vem, da se z	A
Potem sta na vse pozabila in sta videla samo	drug	drugega in sta se dogovorila, da bo Ančka še	A
Ko bi bil še Ceneka mogel.« Sedla sta tesno	drug	k drugemu, oba žalostna.Pa je znova zaprosila	A
»Bi vas težko tikal.« Oba sta vedela, da	drug	drugega spoštujeta.Obmolknila sta in Marko je	A
noč sta Ančka in Marko ostala sama in sedla	drug	k drugemu h gorki peči.Manica je že spala na	A
dva kmeta ravno sekire po tleh pometala in se	drug	za drugim usedla na ravno okleščeno deblo, nekoliko	A
odložena in pozabljena. Med pitjem je prišel	drug	pomenek. Bilo je pol ure pozneje.	A
bratu ali sosedu z rogmi sovraštvo ali na neki	drug	način nedovoljeno ljubezen pokazati, vzdignile	A
ki za njo lazi in tako sili vanjo?« vpraša	drug.	»To je Plužnikov študent.	A
kakršno je mislila kupiti, že pride k njej	drug,	tudi neprijeten človek, eden njenih snubačev	A
sta se v eni misli, v enem dejanju srečala.	Drug	pred drugim sta se svoje radovednosti sramovala	A
ker bi se jima bilo smešno zdelo, da gledata	drug	za drugim, ako tudi se dobro znata ter vesta	A
zaničljiv nasmeh. »Jaz nisem hotel, da bi kdo	drug	zame pri vas govoril...« začne Štefan dalje.Smrekar	A
menim: ni mogoče in ne sme biti, da bi jo kateri	drug	dobil.Tako mi vre po glavi, vem, kaj hočem,	A
greh, pa jaz si ne morem pomagati - da te bo	drug	imel.« »Ne bo me imel, on ne, drug ne	A
da te bo drug imel.« »Ne bo me imel, on ne,	drug	ne...« »Kaj?	A
pripovedovani. Razloček je bil samo ta, da je bil	drug	konj vprežen in da je pri vozu stal v delavni	A
sem mu zmeraj na pete stopal, ker me je rinil	drug	za hrbtom naprej.Imel sem prahu polna usta,	A
obide, da bi kakega rojaka poiskal in da bi tako	drug	drugemu pomagala.Umaknem se s pota, podkurim	A
In kdo mi je te slabosti kriv? Kdo	drug	kakor ti, Bonaparte Napoleon, moj strah, trepet	A
ga vpraša z lepo besedo, bil je naenkrat ves	drug.	»To pa to, boter, to vam pa že povem, to,« začne	A
tega spakovega kamenja. Saj vem, da me nihče	drug	ne slepi in moti kakor tale gori, ta debeli	A
spak vedi, kod štramam. Vem, da mi ni nihče	drug	tega naklonil ko mesec in pa coprnice.Boter	A
Osemnajst jih ni bilo, glej hudika dvakrat,« momlja	drug	starikav pivec, ki je na leseni nogi stal.	A
Bralec bode gotovo uganil, da ni bil nihče	drug	na vratih ko Tekmec in Francè. »Na, Francè,	A
iskaje, še druge v svoj pogovor vpletala. Zopet	drug	je pravil mlajšim skušnje in spomine iz svojih	A
v zapor; ti ga boš laglje pregovorila ko kdo	drug.	Jaz ga poznam.	A
Kaj menite, da ga je bil ondan pozimi kdo	drug	mahnil po buči ko Francè?Jaz pravim, da ga je	A
krčmarju, ako bi se bil, preden je on prišel, kdo	drug	usedel zvečer tja, kjer je »havptman« Bitič	A
zastonj. Zažvižga in kmalu pride na znani klic	drug	tovariš njegov iz bližnjega stala.Pobereta na	A
v zadregi ter povesila oči. A vtem ji je že	drug	plesalec ponudil roko. Po kadrilji sta šli dami	A
je poleg nje ‒ kajti Milico je bil odvel že	drug	plesalec in Boleška se je zabavala z glavarjevo	A
tudi prihajal!« »Da, da, a sedaj sva oba menda	drug	zaradi drugega izgubila pravico prihajati k	A
tolikokrat v cerkev kakor . / . / stran 52 . / kakšen	drug	tržan; ta je bosa ‒ z liberalstvom!Ugovori prihajajo	A
jaz tudi že nekoliko veslam.« Sedeta v čoln	drug	drugemu nasproti in Ruda pogumno odrine od kraja	A
glasom, da se je videlo, kako namerava preiti na	drug	pogovor. »Kaj še!	A
je bil kmalu po zadnjih dogodkih premeščen v	drug	kraj in tam si po starem pravilu političnih	A
dobrovoljno: »Ne bojte se, gospod sodnik; zdaj bo jel	drug	veter pihati in že piše; morda pojde celo vaš	A
vedela Hrastov pogled ujeti, ne da bi bil kdo	drug	to opazil. Po obedu je povabil gospodar goste	A
po okoliših pripovedovali? Zaljubila sta se	drug	v drugega, Hrast in mlada Katinka, in nekega	A
njemu poslal ter ga za akt terjal, poslal mi je	drug	akt, katerega je bil baje pred včeranjim pri	A
objel jo je vnovič in zdelo se mu je, da sta	drug	drugega poljubila; pa zmoten je bil tako, da	A
grmovju so cvrčali in škripali murni, kobilice in	drug	mrčes, v samotni dolini pod njim pa so skovikale	A
odkritosrčnosti! Pa da ne boste mislili, da sva si	drug	drugemu kaj na dolgu, povedati vam moram, da	A
se povrnejo z dvojno silo, ako vidimo, da ima	drug	posesti, kar je bilo nekdaj naše.Ljubosumnost	A
je bil že nastal, storil je, da nista mogla	drug	drugega razločevati obraz.In to daje temi in	A
in ne moreš govoriti!« šepetal je, »danes sem	drug	‒ odkar sem te tu vnovič videl, sem drug človek	A
sem drug ‒ odkar sem te tu vnovič videl, sem	drug	človek; jaz ne vem, ali bedim ali sanjam ‒ pa	A
nečem imenovati, da ne bi se morebiti še kdo	drug	premotiti dal in iskal tam tatu ali pa zdravila	A
zasmeje se Peter. Potem pa je zasukal pogovor na	drug	predmet. II Pet dni je bilo že minilo, odkar	A
je na voz in pripovedovala sta si med vožnjo	drug	drugemu o svojih današnjih zabavah.Sodnik seveda	A
njegovo gostoljubno streho. To je bil danes ves	drug	človek nego včeraj ‒ sinoči ‒!Vesel, lahkoživ	A
govorila baronova sestra, a onadva sta stopala	drug	poleg drugega, kakor bi bilo obema nositi neznosna	A
na zemljo, toda onadva sta sedela pri oknu,	drug	poleg drugega, ne da bi pazila na bližnjo noč	A
za korak. »Ne čutite li, da nisva namenjena	drug	drugemu? Pa kaj govorim?	A
pri tej mizi v živem razgovoru? Vprašala sva	drug	drugega: ‚Si li srečen?’In kakova sta bila najina	A
skoro ušel!« sopne Maruša. Potem korakata molče	drug	za drugim, Vrbanoj bolj skrbeč za žival. nego	A
Golova gospodična, ki tako slabo vidi - nihče	drug	ne hodi z menoj - in tam sem videla, da ste	A
Vsi trije, Sivček na sredi, stopali so sedaj	drug	poleg drugega, ker je bil pot širok, in Vrbanoj	A
besede. Ob strmem prepadu sva krčevito držala	drug	drugega, oba mladostno močna, oba v divje vzbujeni	A
Kaj - sodnik?« vpraša Krača naposled, ko nihče	drug	ne reče ničesar. »Ej, nocoj pride sodnik	A
odpočijemo!« meni gospod Frančišek, ko se predstavijo	drug	drugemu, in skoro potem sedi vsa gospoda, duhovna	A
in jo potegne k sebi, rekoč: »Midva sva še -	drug	za drugega!Kajne, Ančka?«	A
kupoval?«, ali takoj sta lažnivo zatrjevala	drug	drugemu: »Oh, to sem že davno vedel!« -	A
katerih se moramo klatiti, ako hočemo govoriti	drug	z drugim - kaj bode s tako ženo?« »Kdo	A
opomin. Plesala sta molče, ne da bi se ozrla	drug	v drugega, ampak sklenjene roke - nje desnica	A
je zopet za točajko h Krači. Ta dva moža si	drug	drugemu nista bila segla za vrat, ampak končala	A
sta se uradno ločila v Grobljah in zvedela sta	drug	o drugem le tedaj, kadar je bilo katerega ime	A
majhnih usten in zardelega lica. Povedala sta	drug	drugemu, kje služita zdaj, kako je pri Znojilčevih	A
večeru spremil čez hrib. Molče sta korakala	drug	poleg drugega in tudi Matevža je nekaj težilo	A
so se fantje na Viševku, prav pri Brnotovih.	Drug	rod je sedaj tam in tudi drugi rod je tja pod	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani