nova beseda iz Slovenije
Zdajci se domisli rokovnjača, da se lahko na | drug | način prepriča, da li je res Blaž ud njegove | A |
ima človek angela varuha. Ti me moreš rešiti, | drug | nihče, če me ljubiš, če ostaneš moja, naj ljudje | A |
smo najbolj nase navezani in ko bi se za ves | drug | svet imeli najmanj brigati. Sramota! | A |
Nande, o katerem ste mi pripovedovali, ni nihče | drug | kot eden njih!In moj pisar! | A |
rokovnjač; če ga hudič ne vzame, ni za nič več in | drug | se mora narediti!« Urh je postavil nehoté kozarec | A |
potihoma, kajti sedaj in sedaj ozrl se je eden ali | drug | s paznim očesom tja na hišico, v kateri je gorela | A |
sodec Gavrič do celega prepričan, da Blaža nihče | drug | ni ubil nego rokovnjači, in sicer samo zato | A |
se morebiti lahko hitro preišče in eden ali | drug | se bo dal mor da ujeti in pripreti.Na vsak način | A |
mož po stezi navzgor. Sedaj se je eden ali | drug | spotaknil na kamnitem in po hudournikih razritem | A |
ni oglasila še ona Mozolova Polonica ali kdo | drug | zaradi te dediščine.Pa nihče se ni bil javil | A |
laže je dobila, kar ji je bilo treba, nego vsak | drug | postopač. Delala se je, kakor da ne bi nobenega | A |
Vas bodo zopet volili, vas! Kdo je pa | drug | za to kakor vi?Kaj je mar Pikec, ki še ne vé | A |
»Ali bodem srečen in vesel, to mora nekdo | drug | določiti,« reče Leon z mehkejšim glasom in ji | A |
belimi prstki, o katerih bi bil še marsikateri | drug | rekel, da niso za prstena tla razkopavati, razbrska | A |
pripovedovati, s skrivnim, brzim stiskom mehke roke | drug | v drugega pretočiti. Od kraja je bilo vse tako | A |
je tudi hotela pogovor od svojega ženina na | drug | predmet spraviti. Leon je pripovedoval, da je | A |
Zvedela jih ni; vendar so jasni, on je ves | drug | človek postal; oni, ki ga je ona ljubila, je | A |
gledat, kaj je. Ali nocoj je bila gluha za ves | drug | svet.Pač je slišala govoriti hlapce, dekle, | A |
ali komaj se je obrnil, zavpil mu je tam že | drug | »stoj!« in vdal se je.Žandarja ga ukleneta in | A |
Zdaj ‒ rečemo. Bil je namreč ves | drug | človek postal, mehak, dober z vsakim, prijazen | A |
raznovrstni značaji naravnost in odkrito pokažejo | drug | drugemu poleg pregovora: v vinu je resnica. | A |
naklonile so bile našemu Lovretu kmalu po porodu | drug, | lepši namen, da bo delal z glavo in rabil namesto | A |
pokazoval, pesmi pel in pravljice pravil kakor nihče | drug. | Ljudje so ga častili, radi videli in mu dali | A |
znani z gospodo?« vpraša dalje Lovre. Njegov | drug | se grozovito zasmeje, potem pa reče: »Ti si | A |
Juheja, hopsasa!« In kakor bi bil naenkrat ves | drug, | poskoči od tal, zažene čevlje z rame daleč od | A |
gospa, hitro svečo prižgavši. »Nima biti kdo | drug | kakor učenik, saj ima danes priti, najbrž se | A |
zaničevati. Morda je on boljši vodnik ko kdo | drug. | « Po stopnicah so se zdaj čuli koraki in Lovre | A |
gospodar. »Ali tu pri nas na deželi imamo ves | drug | zrak kakor v mestu, zato boste pri nas zdravi | A |
so hotele škrice pri suknji naslikati itd., | drug | je drugo znamenje imel. Prebravši popis krčmarjeve | A |
mogel ubožčka s palcem v oči dregniti kakor kdo | drug. | « »Kaj se vama meša? | A |
bi ti ravno tako ravnal. To se vé, marsikdo | drug | bi se mi posmehoval, zato pa jaz te reči razkladam | A |
se njegovo tiho upanje ne bo spolnilo, ker je | drug | na njegovo mesto stopil: vse to se je Lovretu | A |
mislil, da so sami goljufi, tatovi, lažnivci, da | drug | drugega pehari, kar je ljudi na svetu: vate | A |
kakor gad noge skriva in taji. Tvojo ljubico bo | drug | dobil, ti se boš ustil in boš sam ostal doma | A |
jim še pravi,« reče stotnik. »Oni so imeli | drug | poklic in jaz imam drugega,« odgovori fajmošter | A |
zagovorilo. Da bi le sama ti vedela in nihče | drug, | kako vesela bi bila, ko bi imela razen njega | A |
deseti brat med gospodo dobil? Da, ko bi bil kdo | drug, | dobil bi je.Ali zdaj mu najrajši dadé ‒ kakor | A |
kakor . / . / stran 160 . / Salomon ali neki | drug | modrijarh pravi v svetem pismu.Nu, nu, le pusti | A |
vasi se je slišalo lajanje dveh psov, ki sta | drug | drugemu odgovarjala. Čez kaki dve uri je bilo | A |
spoznali, če sem jaz resničen mož ali je kdo | drug. | « »Že vem, da si pravi mož, le povedi, kar sem | A |
drugod je Kaves. Ali pa veš, da ni še kdo | drug | tvojih prednikov šel od doma?« »Nobeden. | A |
podoben, nihče ni vedel, kdo niti kaj je! Nihče | drug | ne more biti!In rekel sem: »Doktor Kaves, dajte | A |
bi le kako premoženje imel, preverila sta pa | drug | drugega, da bo deklica kmalu pozabila vse to | A |
druščini kmalu pozabil, kar bi ne bil marsikateri | drug | v enakem stanju tako prenesel. Zdravje se mu | A |
da bi mislili, kakor bi se vas jaz ali kdo | drug | naveličal v naši hiši, temveč radi vas imamo | A |
nič v nji.« Zdajci stopi iz grmovja res nihče | drug | kakor Domen. »Le sem!« govori dalje berač. | A |
zadnjo? Ne boš je imel, ne, nikdar ti ne bo | drug | dal pisanja v roke ko on, ki te ga je sram. | A |
kričal je Urh s Kostela, zakaj on je bil in nihče | drug. | Domen gre ven, odpre škripava vrata in berač | A |
kako je njemu vodo plal na čelo; da je čul še | drug | glasek milo zajokati se; potem pa se mu je zdelo | A |
v čevljih je umrl. Ni mogoče, da bi bil kdo | drug | kot hudič v zaprto kočijo zlezel, za boga svetega | A |
posloviti, ko čuje na dvorišču županov in še | drug | glas. V tem hipu stopi mlada gospica iz sobe | A |
kar je, to je. Sedaj je treba, da vi dobite | drug | kvartir.In sicer pojdete v grad stanovat.« | A |
je Ivan prvič tako od blizu čul, in morda še | drug | čut spravil je tudi njega v nekako zadrego, | A |
Lisec se ni mogel braniti, ker to je bil ves | drug | ton.Gnala ga je tudi neka radovednost. | A |
krajev, koder je on puško nosil, ni poznal noben | drug, | kar je volčjaških fantov prihajalo iz vojske | A |
pravi, da tod mimo nas ni šel, gotovo je torej | drug | pot izbral in lahko vas posvarim, da, ko bi | A |
Zober, kakor sem rekel, takov, kakor ni vsak | drug | doktor; ali enkrat sem ga videl v dobrem položaju | A |
vsega tega; prav veselilo me je, ker danes sem | drug, | nego sem bil kot dvanajstletni študentek.Da | A |
uslugo, da svoje nasprotnike kaznujem. Naj kdo | drug | poskusi. Ha, ha, ha!« | A |
precej dolg. Lisec hoče počasi in po malo na | drug | predmet govor navesti in dé: »Če tako hočete | A |
Ali ne jaz, ni rekel, da naj jaz pridem. Kdo | drug | gotovo; ne veš kdo?« vprašuje gospica. Janezkove | A |
ne povračuješ. Ob kratkem: danes vam dajem | drug | svet, nego bi ga bil včeraj dal: porabite priliko | A |
kar ste govorili. Vsakemu drugemu bi bil dal | drug | odgovor. Zbogom.« Lisec odide, Zober gleda smehljaj | A |
vedno na misel; in ako je prisilil se misliti na | drug | predmet, težilo mu je nekaj dušo z neznano močjo | A |
navzdolž plujočega ‒ Lisec ga ni poslušal več. | Drug | človek je ves njegov pozor nase potegnil. Izza | A |
njem, moral je vedeti, je li pravi, je li pak | drug | človek, popolnoma podoben. »Devet hudičev! | A |
zaljubljeno pismo neke Alojzije, ki ni bila nihče | drug | nego mati vaše neveste, Langmanica, ter sem | A |
steni je smrčal na enaki slabi vrvni postelji | drug | človek.Nekaj sekund je Lisec postal v na pol | A |
svetu! Mar bi ubogim dal za kruh ali pa za kak | drug | dober namen.« Mlada šivilja usta na smeh naredi | A |
gotovo ni drugače mogoče, kakor da le on in nihče | drug | ne more dobiti Meškotlove hčere. Tirtelj se | A |
boljšo in lepšo ko pred. Postal je bil ves | drug | človek, dober sosed, revnim podpora in vsem | A |
prošnjo svoje rajnice v hišo vzel, bil si ti ves | drug. | Hotel sem te imeti kakor sina in, ko bi lastnih | A |
še vedno pribežališče in zavetje bolj ko vsak | drug. | Zdaj sem ti povedal vse in naj bode mir besedi | A |
Oče!« Že blizu se mu oglasi | drug, | manj krepak glas. »Brž, brž stopite!« vpije | A |
Bralec je morda že uganil, da to ni nihče | drug | ko France Rojar, gospod z Rojinja. Po dolgi | A |
Bog te! Gospod Rojar poprejšnji je bil ves | drug. | Naj bi se mu bil kdo tako postavil, ko smo se | A |
človeka presunijo, kadar stoji na prelazu v | drug | za vse življenje določen stan, kaj tesno pri | A |
hišo, ali kadar pred njo stojim, tačas sem ves | drug. | Tako mi nekako glavo zmeša, da sem ves neroden | A |
plemenitaški, duhovski in meščanski, ločili so se zelo | drug | od drugega.Prva dva, plemstvo in duhovstvo, | A |
ugrizne, ne vem, ali je bila muha ali kakov | drug | mrčes, ki rad človeku nagaja.Nehoté in pozabivši | A |
Vi ste hudodelci, vdajte se!« zavpil je nekdo | drug. | Namesto odgovora so vsi štirje izvlekli svoje | A |
kaj krik in vik pomenja. Pač bi bil težko kdo | drug | utolažil razjarjeno množico.Na njegovo besedo | A |
ima mesto pravico stražo postavljati in nihče | drug. | To je ena naših privilegij, katere nam je vojvoda | A |
prišel,« pravi mož pri deblu, ki ni bil nihče | drug | ko Italijan.»Pa ko ne bi bil, bilo bi tudi dobro | A |
pri tem pogledu se ji je videl mladenič vse | drug, | in ko je roko stegnil, da bi jo prijel, sunila | A |
Gospod poglavar, jaz sem kristjan. Maščeval me bo | drug, | višji gospod sam se ne bom.Jaz vam sam rad odpustim | A |
pokonci, in pogleda njegovega bi se bil vsak | drug | prestrašil. »Tudi moja hči! | A |
konec konjskega hleva okoli stare ciganke. | Drug | drugega so sklicali in našlo se jih je bilo | A |
Toda zadnji te skrbi niso pokazali očitno, | drug | drugega se je sramoval. Še največ pa je imel | A |
posnel je iz prodajalčevega govora, da nihče | drug | ni, ki ga kliče, kakor sam cigan Samol, ki mu | A |
kaznoval, kakor vidim, dovolj. Ali ne sam jaz, tudi | drug | človek je bil, ki me je nagnal do tega dela | A |
zakoplje v svoje suho ležišče, ko se prikaže | drug | mož iz gošče.Rokave je imel krvave in nosil | A |
pogovorom se zgubita le-ta dva človeka med drevjem, | drug | malopridnejši od drugega, vsak po svoje.In zopet | A |
na dan v dveh izvirkih, ki sta pa sila blizu | drug | drugega.Prvi rokav stopi na svetlo v kotu ravno | A |
deželi, Bog jih pogubi.« »Res je to!« odgovori | drug | zaraščen, hud mož.»Trlep govori resnico. | A |
človeku, bilo je vzrok, da bi si ne bil nihče | drug | upal posla prevzeti, skozi sredo Turkov ukrasti | A |
proč. »Pusti ga zdaj, razkačen si, kaznuj ga | drug | pot,« reče duhovnik, mož okoli petdeset let | A |
odločena. Tam je Vida nažgala gostu luč v svečniku, | drug | svečnik pripravila možu in hotela oditi. »Zadnji | A |
šibkostnega starca. Tekali so sem ter tja, | drug | drugemu ukazovali, povpraševali se, mešali se | A |
mešali se in ne vedeli, kaj bi, ter so bili | drug | drugemu napoti. »Kje je Anton, za Boga svetega | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |