drug (2.001-2.100)

včeraj in drugi iz davnih let sta se gnetla	drug	z drugim, se smešno mešala in zamenjavala.	A
spevi. Koliko glasov je, kako se oprijemajo	drug	drugega, kako pojo iz svojih čistih grl, kako	A
Prenehalo je vse, kakor bi se glasovi zagrizli	drug	v drugega.Jeromove stare roke leže trudne in	A
čašo in plačal molče. Zunaj sva šla brez besede	drug	tik drugega in tam, kjer se lomi od ceste pot	A
Grohotajo se in on vmes. Dva strela počita	drug	za drugim in povzročita, da Muhič zamrmra.	A
in ženske. Pred predstavo so prihajali pari	drug	za drugim, dolge svetle sablje so objestno žvenketale	A
nepretrgoma mimo, valovi črnikastega prahu se dvigajo	drug	za drugim, širijo se nekam na desno in legajo	A
sovražijo med seboj, ker jih je več in več in ker	drug	drugemu pritrgava tisti pičli živež, ki ga more	A
prav. Vsak zase, ne pa tisto, da bi tlačili	drug	drugega kakor do zdaj.« Srakoš kima z glavo	A
slovanske himne. Tako gredo in se oklepajo	drug	drugega: mati sina čez križ, sin matere okoli	A
z mize časopis in čital. Tudi dama je vzela	drug	modni list in ogledovala slike.Poznalo pa se	A
Ne morem dalje, razburil sem se! Pijva, moj	drug	neznani! Na naše zdravje.	A
nisi videl domačina ... A hip nato sta planila	drug	preko drugega, objela sta se, stisnila in poljubila	A
Rekel je: Pozno je! ‒Strmela sva	drug	v drugega.Brez besed, brez gest.	A
sta se postavila na zadnje noge, stisnila se	drug	k drugemu in počela počasi promenirati.Tudi	A
milo. Mi bi se bili zvadili, postali bi bili	drug	drugemu dragi, vzljubili bi se bili ‒‒	A
nesreča sama od sebe ali jo je zakrivil kdo	drug	‒ to je gotovo, da leži oče na smrtni postelji	A
ekarjevega skednja. Vaščanje letimo na kup, mešamo se	drug	z drugim in tako se zadeneva s Potokarjevim	A
kakor blisk v gozdno grmovje. Tam obtičita	drug	poleg drugega: baba sope kakor meh, Tone žaga	A
očmi. Šele pozneje, ko se zavzame vsa družba za	drug	pogovor in odide Tone v vežo in pred hišo in	A
s fantom, mož z možem, vsekrižem prigovarja	drug	drugemu, naj prime kupico v ročico, napije Tinetu	A
lokomotiva zahrope in se zgane, vozovi sunejo	drug	ob drugega, mati se oglasi prestrašeno, skoro	A
prazno, vstane gospod Elektrika in veli: Primite	drug	drugega za roke.Tudi on stori tako, vsi vstanemo	A
. / stran 91 . / nazaj na rože, prav tesno	drug	k drugemu se stisneta in si gledata prijazno	A
včasih name s čudovito živahnimi očmi, pijani	drug	Pogačar, ki je splezal sredi trga na kondelaber	A
Kregata se dan na dan, kako bi hodila okrog	drug	tik drugega!« »Potemtakem ti misliš, da prideta	A
/ stran 114 . / Prepirata se, ne menita se	drug	z drugim, ne vprašata, kaj si storil ti in kaj	A
leve in oba tožita in kažeta z malima kazalcema	drug	v drugega: »Ta me je udarila, ta me je udaril	A
srečal na temnih stopnicah, ki vodijo na kor.	Drug	drugega nista videla, pa sta se treščila: tresk	A
vladala lakota, se ni nikoli bližala vasi. Njen	drug,	samec, je šel, najedel se je tam in tudi njej	A
tudi iz prstov je odhajala moč. Popuščali so	drug	za drugim, peruti so visele od nje, pričela	A
prijateljico ali tudi sama. Nasmejala sta se prijazno	drug	drugemu in ta pozornost od njene strani mu je	A
Kako! Oklenila sta se	drug	drugega, vzdihnila sta nevede in nehote, svršnik	A
Tako so naju prijeli spomini.	Drug	drugemu sediva nasproti, kričiva oba, da se	A
vrnila domov in zlezla na posteljo. Ležala sva	drug	tik drugega in se držala okrog vrata. Maček	A
resni udarci kladiva lete po krajini in se	drug	za drugim gube. Zdi se mi, da nisem ničesar	A
drži za kljuko. Moža gresta za njo, rineta	drug	v drugega, rdeča sta in se smehljata. ‒Kar nekaj	A
v prsi. Zobje se prično tresti, odskakovati	drug	od drugega in sekati skupaj. Zasuka se sunkoma	A
klobuk počasi, oprezno, smehljaje se, obstala	drug	pred drugim in Zob je pogledal svojega prijatelja	A
stran 139 . / Ob teh besedah sta odhajala	drug	za drugim skozi vrata.Fič je rinil polahko prijatelj	A
širi. Dolgo se muči z občutki, ki se mešajo	drug	preko drugega, naposled vzdahne in nagne glavo	A
ali hipoma sta oba obtičala in se zagledala	drug	drugemu začudeno v oči.Njej je bilo tako toplo	A
očmi. Šele pozneje, ko se zavzame vsa družba za	drug	pogovor in odide Tone v vežo in pred hišo in	A
s fantom, mož z možem, vsekrižem prigovarja	drug	drugemu, naj prime kupico v ročico, napije Tinetu	A
lokomotiva zahrope in se zgane, vozovi sunejo	drug	ob drugega, mati se oglasi prestrašeno, skoro	A
včasih name s čudovito živahnimi očmi, pijani	drug	Pogačar, ki je splezal sredi trga na kandelaber	A
nesreča sama od sebe ali jo je zakrivil kdo	drug	‒ to je gotovo, da leži oče na smrtni postelji	A
skednja. Vaščanje letimo na kup, mešamo se	drug	z drugim in tako se zadeneva s Potokarjevim	A
skoro domače in kakor bi bili že davno vajeni	drug	drugega, pa bi zdaj zaradi tistega bledega kašljača	A
njegovo življenje. Oba prepaja enako poželenje,	drug	k drugemu želita, drug o drugem mislita in sanjata	A
prepaja enako poželenje, drug k drugemu želita,	drug	o drugem mislita in sanjata.Nekoč v sanjah mu	A
. / stran 68 . / Sedel je k svoji mizi v	drug	kot, ali obrnjen je bil proti ženski, ki ga	A
pota in ker ne more najti pravega pota. Nekdo	drug	jo je nekje zamamil, posegel v globino misli	A
in ponižuje do živali. In sledovi rastejo;	drug	odkriva drugega, zastrupljajo te, oropajo čustev	A
melodijo in raskav bas se trudi težavno za njimi.	Drug	pogleda drugemu v obraz, slikar stopi po treh	A
umazanimi platnenimi malhami krog ledij, sedali so	drug	tik drugega za dolgo mizo v kotu, odlagali malhe	A
palice podse pod klop, razgovarjali se kričaje	drug	z drugim, kimali z divje zarastlimi in večinoma	A
tako odločeno in sta bila še kot otroka vedno	drug	tik drugega.Mož in žena bi bila, pa bi ob počitnicah	A
razbojnikom? Postoj, da greva skupaj in delava	drug	drugemu kratek čas!« Zaklical je za menoj, ki	A
njej vsekrižem drevesne veje, bliski so sledili	drug	drugemu tako nago sto, da ni bilo med njimi	A
in se ti zdi kakor bi imel vsak svoje peroti,	drug	v drugega bi se zaganjal in se ubijal in gubil	A
njej. Našla sva se z ustnicami in se zažirala	drug	v drugega.Mencala je z boki in me požirala.	A
Plačal sem zaboj uniona. Spet so pričeli vpiti	drug	čez drugega.Mimo njih sem se prerinil nazaj	A
Vse nama je bilo jasno. Hotela sva	drug	drugega.Potrebovala sva se že od prvega dotika	A
Veš, nisem ti povedala zanj. Zaljubila sva se	drug	v drugega.Razumeš? prime Sabino za roko.	A
da smo z ljudmi tam doli kar dobro shajali	drug	z drugim.Drugo vprašanje so seveda dolgi in	A
živahno pogovarjali. In se zaradi gneče tiščali	drug	drugega.Čez vse je plavala polglasna glasba	A
rezskrbnih let. Zastala sva, se spogledala, prijela	drug	drugega za pas in pričela cepetati kolce ter	A
rekel in ji šel skozi lase. Nasmehnila sva se	drug	drugemu. - Okej, si lačen, žejen? je	A
Pripeval sem tudi sam. Krenila sva	drug	proti drugemu.Bila je za glavo manjša od mene	A
vse čisto jasno. - Ampak jaz sem dal čisto	drug	oglas, sem jo skušal prepričati. - A	A
ljubljena ozrla za kom drugim ali si jo je kdo	drug	zaželel, je posestnika prevzelo globoko čustvo	A
vrnitve. Sicer pa sta bila že rahlo naveličana	drug	drugega.Slaba označba.	A
(: Kdo potem si? . / . / stran 67 . /	Drug	senzor? ): Nisi.	A
gledata, se z očmi zbližujeta, dotikata se in	drug	drugemu podajata.Nenadoma padejo vse pregrade	A
nič več si nista tujca. Nikoli več ne bosta	drug	pred drugim povesila oči, pa naj se primeri	A
ploskvijo v telovadnici. Tako sta zamaknjena	drug	v drugega, da njegove navzočnosti sploh ne opazita	A
človeštvo rešilo z umirajoče Zemlje na kakšen	drug	planet?Res, kdo bi od tega imel kakšne koristi	A
prejemnico.« Molče se Sumar dvigne in sledi Agarju v	drug	prostor, kjer samodejne naprave lovijo in oddajajo	A
na njem je lahko tudi več ljudi, ki ne vedo	drug	za drugega, ker so pač pregrajeni in si samo	A
Iksion je prebil časovni zid in se včasil v	drug	čas; kaj, če s svojo navzočnostjo res jemljejo	A
nekemu moškemu ‒ lahko bi bil Uri ali pa tudi kdo	drug	‒ kar pa v tem odtisu spomina iz sna sploh ni	A
ogreznjena v čisto neobčutnost in nezavednost. Nihče	drug	razen Urija ji ne more pojasniti, kaj se ji	A
ni nuje, da bi se človeštvo reševalo na kak	drug	podoben planet. »E dvaindvajset.«	A
Nobene možnosti ni, da bi bil kjerkoli še kakšen	drug	razum razen človeškega.To je dokončno dokazano	A
kaj je smeh, smeh, ki je lahko hujši kot vsak	drug	izraz obupa. Vklopi glasovne posrednike po vsem	A
ukvarjali s to samodejniško škatlo. In bomo prijazni	drug	do drugega.Bomo?«	A
ne, iz tira ne moremo. Lahko smo le prijazni	drug	z drugim.« »To je res,« prizna Uri.	A
podala, da je že kar zmedena. Že nekaj časa se	drug	drugemu približujeta, na meji ljubovanja sta	A
je njeno telo, ne plodilna naprava, vržena na	drug	svet, da bi ga obljudila. Zdi se ji, da laže	A
amljenosti in našla odrešitev v objemu. Nasmihata se	drug	drugemu, odmakneta se za hip in pogledata, če	A
»Tudi.« »Zakaj sva se bala	drug	drugega?« »Ne vprašujva se, Uri.	A
ki ga željno pričakuje. Tako se zahvaljujeta	drug	drugemu in poklekata in vstajata, smehljata	A
ledeni ploskvi švistne rezek sik. Sproži se še	drug	prelom ledu, nakar zapoklja vsa zamrznjena gladina	A
človekom.« Lambična zapora razpade, približata se	drug	drugemu, roki se najdeta in Iksia vztrepeta	A
dotikanju in ljubovanju jo mladenič stisne v objem.	Drug	drugemu odpoljubujeta solze z lic; pri tem se	A
držeč se za roke, kakor bi se bala, da bosta	drug	drugega zgubila.Dlje kot se z dotikom prenaša	A
Vseskozi sem si te izmišljal.« »	Drug	drugega sva se izmišljala...Ljubim te, moja izmišljoti	A
predajata skupnemu doživljanju v notranji svetlobi	drug	drugega.Tam nekje opolnoči se na obzorju prikaže	A
fanti zmerom našel kakšen, Rožičev Edi ali kdo	drug,	ki mu je bila njuna kapricioznost na tihem celo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani