Stala je pred njim s sklenjenima rokama in zapeljivi smehljaj ji je igral na ustnih. Doktor se ni mogel premagati: objel jo je vnovič in zdelo se mu je, da sta drug drugega poljubila; pa zmoten je bil tako, da se je stoprav na Elze živahen opomin, katera je bila čula korake in govor od grada sem, vrnil na svoj stari sedež. Ona je vzela zopet pletenje v roke, Hrast pa je naglo spravil korčkov cvet v listnico.