drug (1.301-1.400)

pa vendar ni kakor nižavski hlapec ali kakor	drug	mladenič take in enake romantike, ha, ha!«	A
mu pred nosom zaprem. Pomagal si bom na kak	drug	način.Naj se mi proda vse, samo tega človeka	A
hčerino sobo. Ondi je Meta razmetala cvetje in	drug	svatovski lišp s sebe.Potem pa je sedla ter	A
tako razsrdil, da so jo morali prekopati in v	drug	kot zagrebsti, ker to bi vendar strašno bilo	A
Hotela je, ker v obleki ni ničesar iztaknila, na	drug	način zaslužiti.Obrnila se je k hlapcu z besedami	A
Nikomur nisva zaupala, a zaupala tudi nisva	drug	drugemu. Takoj, ko sva v Dachauu sedla na konje	A
me davili, a njima se je pridružil še nekdo	drug,	ki ni hotel obtičati v svojem grobu: Jošt Schwarzkobler	A
pripravljen in na katerega ni upal sesti kdo	drug,	dvignil nekoliko Velika ošabnost gospoda Fruebergerja	A
plesati na odru. Plesala sta, kakor bi bila	drug	za drugega ustvarjena, in dolinske gospodinje	A
mogel priti k božji službi niti gospod niti	drug	človek.Živeli smo na kupu; kar je bilo dela	A
mirneje. Nekaj sta tleskala z rokami in hodila	drug	okrog drugega, kakor da bi ne mogla dočakati	A
Schwaiffstrigkh. Prav gotovo se nisem motil: nihče	drug	ni mogel to biti kakor Schwaiffstrigkh, ker	A
Dasi sva bila počitka bolj potrebna kakor vsak	drug	dan v letu, tisto noč z bratom nisva prišla	A
niti glave nisva mogla dvigniti, le gledala sva	drug	drugega.Naposled se je kakor iz dalje tam zadaj	A
kako so mu temni spremljevalci zapuščali kraj	drug	za drugim. Prelival je solze ter klical Boga	A
se je tudi zbudila. mTa je pod oknom in nihče	drug!	l mMólči, saj te nič ne vprašam!l ujezi se mati	A
prej pel ubiti petelin, pa ugledate, da sedi že	drug	na veji, in kokoši pod njim ga poslušajo takisto	A
vendarle dobil! Tvoja pa tebe ni hotela, in	drug	ti jo je vzel!He, kakšen petelin pa si bil ti	A
Obstala sva torej na mestu in se skoro tiščala	drug	k drugemu, ker je lilo kakor iz škafa.Sedaj	A
mKdo te vzame, Lenčika? Če	drug	ne, vzamem te pa jaz, in prav rad te vzamem	A
oženil bi se z dobrim srcem. Usmiljena si bova	drug	drugemu, Lenčika, in če me ne bodeš imela rada	A
so končno vendarle izvohali, da to ni nikdo	drug	nego Pečarjev Miha, ki je nekdaj nosil srebrno	A
In kdo, mislite, kdo je bil? Nihče	drug	nego Gašper, ki je prej za hlapca služil v Podsteni	A
‒Jest. ‒A veš, da gremo	drug	teden u Sibirijo! ‒Ni blis.	A
pečenko med zobmi, pristopical v Ljubljano nihče	drug	kot sam volk Korenjak. Zapodil se je v božično	A
živinozdravniku Romantičnemu Biku. Če nihče	drug	‒ tadva bosta že vedela, kaj ukreniti s to tvojo	A
odpustili. Z doktorjem Šokom sva se tako navezala	drug	na drugega, ko sem bil njegov gost ...«	A
postajala, bratje so se treznili in tiho gledali	drug	drugega.Prvi je spregovoril Ditrik.	A
ugovarjali mu niso več, pretrudni so bili,	drug	za drugim so podremali. Budislav sam se je zamaknil	A
sama ostala v sobi, sta se tiho spogledovala in	drug	drugega misli ugibala. »Kaj boš storil, Majnhalm	A
upornost se je podala ob gorečih hvalnicah.	Drug	za drugim so pokleknili, naposled so klečali	A
stran 147 . / »Če teh ne bi bilo, bi pa prišel	drug	graščak!Le to pomni in ne rini v nesrečo!« ga	A
« »Volfrad pravi, da sta vidva zapeljevala	drug	drugega.« »Tvoj mož res ne more reči drugačne	A
ker se mu je nemara res prislinil že kateri	drug	ženin za lepo grofično Zofijo. »Vse natanko	A
dušo bi zate bil dal; zdaj pa že gotovo je, da	drug	te mi je ukral!« Po sobani je zagrmela pohvala	A
otroci kakor živinče, ki ga lahko proda ali pa v	drug	hlev da!In samo tistega brezastega biriča ščuje	A
bolj ščemelo, le stoj!« A že se mu je dal še	drug	domislek in ga vzel tihi radosti nad skorajšnjo	A
se ji zamolčalo. Pa kaj, saj bi to tudi kdo	drug	utegnil raztrobiti in bi po netrlepnosti nemara	A
zemlja ne pojdeta v nič, pretrdo sta zrasla	drug	v drugega.« »Aha.	A
pa sta se zveličal in sta svetnika,« je še	drug	voznik pomagal. »Da, prav je, da jim	A
doma nikjer več ne. Če ga ne sprejmó v kateri	drug	samostan ali kam drugam, si pač beraško malho	A
življenje naredi človeka, da je ljub Bogu.« »	Drug	drugega so vredni.Ne maram jih, ker se skrivajo	A
neumni kakor bèt,« je modroval. »Danes rijejo	drug	v drugega, da ni za nikamor, jutri so si že	A
kajne?« »Komaj, saj ne bi nič dobili,« je še	drug	Stičan pikal; »Šentvidci sami niso nikoli siti	A
vidite samo, kadar na porti beračite,« je še	drug	Šentvidec pomagal. »Francè, sem pojdi	A
dvanajstimi apostoli je eden bil Juda Iškarijot, še	drug	pa Peter Simon, ki se je zbal klepetave babe	A
mošnje.« »Saj res,« je skoraj jezno govoril še	drug	Krajinčan; »če kaj prideta do njega, ga vprašajta	A
Komisar ga je svareče pogledal. »Poslušajte še	drug	cesarjev ukaz!« je podsmešno trenil po vseh	A
hvaležnosti naši tlačani ne poznajo nobene,« je še	drug	pater potožil, »dobroto in ljubezen plačujejo	A
za materjo, ali domu ne misli še. Izvoljen je	drug	državni predsednik in zdaj se prav dobro zasluži	A
blagih nebes. »Še snedla se bota, tako silita	drug	v drugega!« »To je otročje.	A
večkrat je treba poseči za njim!« je pribil	drug	sejmar. »I, seveda!	A
bila sama ves svet, sta se ljubeče zagledala	drug	drugemu v vriskajoče oči in sta lahkomiselno	A
. / . / stran 176 . / Ko sta sedela tesno	drug	ob drugem na udobni klopici v mračni senci košatega	A
bilo nujno potrebno in prav, če bi mogel kam na	drug	zrak. »O, domu, domu!« je rajalo bolnikovo srce	A
In prvič jima je bilo, kakor bi se sramovala	drug	pred drugim. »Ali si to res ti?« so se čudile	A
»Kako, ko umira že zdaj?« »Ko bova daleč	drug	od drugega in bova samo s kratko in slabotno	A
je bilo lačnosti. »Le pojdi, le,« mu je še	drug	Stičan vračal.»Danes vsakdo, ki pride prosit	A
»Čudno.« »Pa res!« se je domislil še	drug	suličar.»Ondan sem ob Krki videl srnjake, kako	A
»In si jo ponižala.« »Ne jaz, nekdo	drug.	« Graščak je vedel, da meri vanj in v Ambroža	A
se je poredni suličar smejal. »Le molči,« je	drug	tolažil, »že drevi ti bo Vipavka rezgetala,	A
Nak, skrijmo se, zvedeti moramo, kam deró!« je	drug	svetoval.»Pokaj smo sicer šli tako daljo?«	A
vzemimo in bežimo domov!« »Kaj pa konji?« je	drug	vprašal.»Lepi so.«	A
res že vsi.« »Nak, Trlep nas čaka, če nihče	drug	ne več,« je Kopič vedel svojo in se skoraj bolj	A
pri njej, čeprav ni ješč.« »Kaj véš?« je še	drug	navidezno ugovarjal.»Če bi imela dedca, pa še	A
»Jaz pravim: Turka ji dajmo!« je razsojal	drug.	»Naj ga ima, morda se ji bo pamet kaj učistila	A
premlada? »Ti, tega nisi povedal slabo,« je	drug	šaljivec malomarno klavžal, kakor da ne vidi	A
zbirajo zoper Turka!« »Kje je zdaj vojska?« je še	drug	tožil.»Turki pridejo, kadar utegnejo, in lomastijo	A
se na kolena zgrudil pred velikim oltarjem, a	drug	se je že domislil, brž odprl tabernakelj in	A
pogubil prav po nepotrebnem.« »I, pa naj kdo	drug	stopi v Stično, da ne boš mencoritil,« je sosed	A
vedeti. »Pojdi, vprašaj jih, mrhe vlaške!« se še	drug	spotakne. »Uskoki nimajo graščakov,« jim Trlep	A
divjad in jo loviti vsaj na svojem,« primika še	drug.	»Zdaj ne smeš, precej poje drenovka in se odpira	A
izpolniš željo ‒ hvaležen ti bom jaz in še kdo	drug.	« »Z vsako željo je rado tako, da si nesrečen	A
tlačan ne sme upirati; vsak upor je greh!« je še	drug	desničar pomagal. »V mržnji do gospode, v želji	A
ognja brž na ražnju prinesel lepo pečeno ovčko,	drug	Uskok pa še precej nabrekel meh vina. Peter	A
poti ‒ ogni se ga ali pa ga hudo brcni!« se je	drug	suličar vtikal. »Ko bi ga le dobil kje na samem	A
kakor bi zrasel iz tal, že sedi vštric njega še	drug	in še večji zajec, striže z ušesi in me gleda	A
pa me je bilo tudi sram. In tako sva drevila	drug	drugega ‒.« Suličarji so se tiho smejali in	A
Kaj bi radi?« Uporniki so se spogledovali in	drug	drugega bezali, češ, zini zdaj.Pa nič.	A
v sobo je prihitel sosedov Matija, nevestin	drug,	in zavpil: »Gredo, že gredo, zdaj zdaj bodo	A
dajte!« »Tu ni nobene neveste!« je nevestin	drug	Matija odgovarjal iz zaprte veže.»Zašli ste	A
»Pravo izberite in vèn pošljite!«	Drug	za dober režaj odpre vrata in na plano porine	A
katero drugo. ‒ Aha, tale pa bo prava, kajne?« se	drug	posmeje izza vrat in rahlo pahne vèn teto.	A
bo mir, vam damo še tole, čeprav neradi,« se	drug	vda in iz veže spusti družico Tončko. Starešina	A
že ne pozabi, kar ji obljubi pred oltarjem!«	Drug	dolgo molči, kakor bi se nerad odločil, a čez	A
gospoda naj jo dobi, če bo dejala, da ga mara!« jo	drug	še drži za roko in se v šali otepa svatov, ki	A
naši lepi, sladki nevesti!« je še nevestin	drug	pribelil svojo. »Jejhata, pater Angelik že čaka	A
ženinu, nevesti in obojnim staršem, nevestin	drug	je povzdigoval Mali Gaber, ki lepi Žubini daje	A
dober, zvest in usmiljen, Bog ti bo srečo dal.«	Drug	za drugim ga objameta. »Zdaj si naju ljubeznivi	A
od velike ceste. Tam se prijatelja ločita,	drug	drugemu srečo voščita, si obljubita večkrat	A
drugemu srečo voščita, si obljubita večkrat	drug	drugega obiskati in se ločita.Škof Pavle se	A
pa sva slabo hrano imela. V taki nesreči sva	drug	drugega tolažila; spoznala sva, da je božja	A
ves teden. Vso pot so se lepo pogovarjali in	drug	drugemu pripovedovali, koliko dobrega so od	A
slabošnih, kateri so okoli hiše hodili in pobiti	drug	drugemu pripovedovali: »Ni je danes naše Kordule	A
stanovanje. Ko v hišo pridejo, se po navadi	drug	drugemu priklonijo in pozdravijo, potem reče	A
pri življenju ostala. V najinih nadlogah sva	drug	drugega tolažila in vedno Boga prosila, da bi	A
tako vesela, da sta se našla in spet zdrava	drug	drugega dobila.Bog daj, da bi tudi jaz svoji	A
pesem. Ko so prišli domov, so zajtrkovali in si	drug	drugemu pripovedovali, kako se jim je godilo	A
potem vkup ostali, se veselili z gostijami,	drug	drugemu svoje zgodbe pripovedovali in Boga hvalili	A
cekine.« Od prvega do zadnjega so odgovorili	drug	za drugim: »Jaz sem nedolžen.«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani