drug (1.101-1.200)

mojih bratih, da se ne razkropimo in ne pozabimo	drug	drugega ...“ ”Kaj mislite pustiti poezijo in	A
Stara dva sta sedela globoko sključena, tesno	drug	ob drugem in sta se držala za roko, kakor že	A
ter povesita oči, da bi ponevedoma ne izdala	drug	drugemu, kar hranita skopuško v devetkrat zaklenjenem	A
ihtenje; še potrte misli bi bila rada skrila	drug	drugemu.Pot bi ne bila dolga, ne dolga veselemu	A
družba, v kateri bi vedeli vsi posamezniki	drug	o drugem, da so malovredni in nepotrebni ljudjé	A
... Samo za palec	drug	od drugega naj bodo žeblji ... in krepko zabijte	A
ker mu je bilo vselej neprijetno, če je kdo	drug	kaj vzvišanega rekel.A ker mu ni prišlo nič	A
Mirkuca, sama pojdiva. Ni treba, da bi še kdo	drug	zgago delal.“ Ali je to merilo na Boba, ali	A
Kakšni možjé so tó! Časih ne pusté prvaštva	drug	druzemu, iz same čiste, plemenite bojazni, da	A
tišini naokoli. Rekar in Helena sta sedela tesno	drug	ob drugem ter govorila malo in poluglasno.Nikolaj	A
hladno in malo, kakor da bi se bila v tem času	drug	drugemu odtujila.Nikolaj je zapazil v Ratejevih	A
gorelo brez števila sveč. Ljudje so se tiščali	drug	ob drugega, roke v suknji, obraz v ovratniku	A
koj so si tujci, ne poznajo se, ne mislijo več	drug	na drugega; svetla špranja je ugasnila, tiho	A
več ne gledajo in več ne dihajo, čisto enaki	drug	drugemu, kakor da je bila v zadnjem trenotku	A
ženske, otroke. Postelje ni; na tleh leže,	drug	ob drugem, drug na drugem.Voda je smradljiva	A
Postelje ni; na tleh leže, drug ob drugem,	drug	na drugem.Voda je smradljiva, in še tiste je	A
domovino. Natlačeni v nizki črni voz, tesno	drug	ob drugem; iz potu, iz bolne sape se vzdiga	A
nasproti, zdelo se mi je, da sva se bližala	drug	drugemu, da se je skoro roka dotikala roke,	A
tesno stikajo, da se lahko hipoma prelijejo	drug	v drugega; in fanatizem ni prepričanje ... Imel	A
prikazal, navsezgodaj. Koj za njim pa je prišapàl	drug	pes, najbrž njegov znanec, ki sem ga bil tudi	A
sta počasi in spodobno, komaj da sta se ozrla	drug	na drugega, izpregovorila nista nobene glasne	A
lazili okrog, kakor duhovi, molčé in ogibaje se	drug	drugega. Okna so se svetila visoko gori, kakor	A
prerekanje in zmerjanje, obrekovanje in natolcevanje;	drug	drugega slačijo do golega in kažejo s prstom	A
težko sopeč, od stene do stene, zadevali se	drug	ob drugega, vzpenjali se mukoma na prste, stopali	A
prevrnjene mize, so odšli počasi in umerjeno	drug	za drugim ...Čez pol ure se je krčmar vzdramil	A
dan za dnem zmerom isti ljudje; privadijo se	drug	drugemu, ne pogledajo in ne ozirajo se več,	A
katere se je porodilo! Dolga vrsta dni, vsi	drug	drugemu enaki, vsi enako temni, nagnusni in	A
bleščalo se jima je v oči. Sedela sta tako tesno	drug	ob drugem, da se je koleno dotikalo kolena.	A
se celo, in nikogar ni bilo sram, kakor da bi	drug	drugemu ne videl skozi prozorno bluzo.Ali so	A
pozdravila; iznad rame pa sta se ozrla naskrivaj	drug	za drugim. ”Kakor da bi ne vedel, kako se	A
se spogledavali, ljudje božji, kaj bi vohali	drug	drugemu pod suknjo?Izkazalo se je, da se je	A
Sedla sva na zofo, in tisto uro, ko sva sedela	drug	poleg drugega, čisto blizu, telo ob telesu,	A
tej priliki slavnostni govor. Kdo bi ga pač	drug	govoril ...No, in na to se niti misliti ne more	A
Primeri se mnogokdaj, da ne razumeva natanko	drug	drugega, ker sva domá iz svetov, ki sta si nekoliko	A
Prvi mesec nismo skoro izpregovorili besedice	drug	z drugim. Zjutraj so mi prinesli zajtrk in potem	A
Zdaj pa je bilo vse drugače. Prirasla sva	drug	na drugega in vedel sem, da bi zakrvavela obá	A
Rekel je: ”Kaj bi se skrivali	drug	pred drugim, ko smo vsi od ženske rojeni?Saj	A
bil greh šele v tistem trenotku storjen. Vsak	drug	spomin je lahko zabrisati s kesanjem in z blago	A
blazni strah pred smrtjo; da bi se ne ženirali	drug	drugega, bi me bili pobili s pestmi na tla	A
To so bili nesrečni ljudje. Pazili so	drug	na drugega, zavidni in ljubosumni.Kolikor več	A
in adjunkt so bili pri meni skoro vsak večer.	Drug	drugemu so bili na poti, kakor da bi vsak zase	A
... Sedela sta precej daleč	drug	od drugega, a med njima na mizi je stala svetilka	A
dolgi; trajali so dva meseca ali dalj in bili so	drug	drugemu čisto podobni.Nikoli se ni zgodilo kaj	A
spravil pa jih ni. ”Hlastač!“ je vzkliknil	drug	kmet.”Tudi mi nismo berači!	A
ogenj. Dobro sem čutil, kako se v mislih bližata	drug	drugemu. Na sveti večer je prišel že zgodaj	A
več ljubilo igrati. Stali smo mirno in tiho	drug	poleg drugega, gledali proti dolini in pričakovali	A
debelo spodnjo ustnico in košatimi obrvmi. Moj	drug	se ga je sprva ženiral; oziral se je nanj in	A
Stresel nas je leden mraz in ozrli smo se	drug	na drugega: na vseh obrazih so bile krinke,	A
“ V molku smo spoznali; natanko smo vedeli	drug	za drugega: ”Tudi ti tako misliš, sestra!Tudi	A
ubogi plamenčki mojega življenja, polagoma,	drug	za drugim,dokler ne vzplapola poslednji ter	A
Stala sta si nasproti, nista si upala pogledati	drug	drugemu v oči. »Jaz ne vem, če se kdaj	A
po trdih tleh... Zavijmo se, stisnimo se tesno	drug	k drugemu, čisto k meni se stisni, Barica!...	A
pripoveduješ? Vedel sem sam prej, nego vsakdo	drug.	Kako bi bilo mogoče, da bi zasijalo življenje	A
lezli počasi med prsti zdravnika ter padali	drug	za drugim tiho na mizo. Vzdramil se je od samega	A
se v zadregi; in tedaj sta se stisnila tesno	drug	k drugemu in sta se poljubila, narahlo, hitro	A
mano boš vino pil!“ Par dni kasneje je bil ves	drug;	klonil je z glavo, malodušen in potrt do solz	A
”Saj sem tudi jaz delal ... tudi jaz trpel ...	drug	med drugimi ...Morda bi le kje ... vsaj tam kje	A
... Saj sem tudi jaz delal ... tudi jaz trpel ...	drug	med drugimi ...Morda bi kje, vsaj tam kje ob spodnjem	A
izkustva do vrha, ali pa so se naučili poze	drug	od drugega ter se tako vživeli vanjo, da so	A
To je pot izvoljencev. Oba toka se valita	drug	mimo drugega, navzgor, navzdol, skoro se zadevata	A
ne obteži izvoljencem veselega srca. Hodijo	drug	mimo drugega, dotikajo se skoro, ali ne vidijo	A
popotno življenje. Tako hodimo zdaj priklenjeni	drug	na drugega, hodimo nerodno in strahoma kakor	A
v tednu v tisti gostilnici, kot da bi iskala	drug	drugega; kadar je bil Slivar tam, je prišel	A
ni videl te črte, ki je dajala obrazu čisto	drug,	nov izraz.Že je vstajala upornost pod tem čelom	A
kolikor je src in lic. Spogledali smo se in smo	drug	pred drugim povesili oči.In vsakdo med nami	A
z njimi; ne občujejo med sabo, sramujejo se	drug	drugega.Človek, ki čuti, da je pomilovanja vreden	A
Mayer ... Mayer ... In zdaj so se vrstili vozovi,	drug	za drugim, v urnem diru; aleja je bila tako	A
široka, da je vozilo deset vozov vštric, tesno	drug	ob drugem, drug za drugim, tako tesno, da so	A
vozilo deset vozov vštric, tesno drug ob drugem,	drug	za drugim, tako tesno, da so se stegali penasti	A
rekel: Do tiste ure sem bil!“ Napravila sva	drug	zapisnik.”Dan in ura smrti, ime človeka, njegova	A
in storil, zadobi nenadoma drugačno lice in	drug	pomen.Prišel je v kraj, ki mu je bil drag v	A
je, Anka, prešerno dekle, ko sva se smejala	drug	drugemu v obraz -- ti moji, jaz tvoji lahkovernosti	A
njegove homatije, nato pa se vzdignejo ter odidejo	drug	za drugim z resnimi obrazi in šibkimi nogami	A
/ stran 138 . / tako zagozdila ter se uprla	drug	ob drugega, da nista mogla ne naprej, ne nazaj	A
Držali so se za roke in so se tiščali tesno	drug	k drugemu. Ali ko je sedela Ana mirno	A
pojdem, kje so mati.« Stisnila sta se tesneje	drug	k drugemu. »Pridi kmalu, pa z materjo	A
nekdo je preklinjal s hripavim glasom, nekdo	drug	je pel razposajeno pesem; pijanci so se vračali	A
človek. Spomnil sem se, da je tam nekje daleč še	drug	park, pravtako pust in zapuščen; sredi njega	A
in greh, jaz pa sem jo videl še zmerom in ves	drug	je bil njen obraz, tako mil in blag. Obšlo	A
druge kraje!“ Resnično sta se kmalu preselila v	drug	voz, ki ni bil prav nič lepši in prijaznejši	A
prilije olja večni luči; njegov obraz je čisto	drug,	nego je bil zunaj, ves miren je, kakor obžarjen	A
Rožman peha Turka z lestve, pod lestvo preži	drug	Azijat, vrvico si pripravlja, glej, zanko uravnava	A
čredo govede ženó in trumo ujetnikov, privezanih	drug	k drugemu z vrvjo ...Poželjivo se ozirajo doli	A
Uskoki so se umikali pred njim in se potuhnili	drug	za drugim.Uskoki so cigani, okradejo te vpričo	A
Kata bdita ob ugasujočem ognju, srečna slonita	drug	ob drugem.Ko že prisveti sonce izza gor, vstane	A
U, dušman je tu! Glej, tam spusti	drug	seljak motiko iz rok, in tretji tam, četrti	A
ograji. Z umorstvom jima prizaneso: mož in žena,	drug	drugemu bosta talca, mož jim bo prinesel odkupnine	A
Pusti staro kost, dober bo za talca mojemu,	drug	za drugega bosta jamčila. He, nehaj, Selim!	A
zemlji, s pestmi si rijeta pod brado, skušaje	drug	drugemu zadušiti dih ...V strašni borbi se borita	A
dva okostenela sužnja. »Vid ‒ Vid!« vzdrhtita	drug	za drugim.»Mati ... oče!« zastoka Vid iz zvezane	A
odnesli nezavestno v njeno celico. * In še neki	drug	dogodek je potresel duše samostanskih nevest	A
tretje. Prišel je bil za to priliko še neki	drug	zdravnik.Sestra Anakleta je prejšnji dan slišala	A
Šla je v operacijsko sobo. Neki	drug	zdravnik jo je pregledal.Vprašala je po onem	A
bil brado in brke. Tudi v glasu je bil nekako	drug;	kakor da je razmišljen in v zadregi.Pripovedoval	A
vladalo mej njima, dasi istega nista pokazala	drug	drugemu.Šele po dolgem času sta se mlada upala	A
drugemu. Šele po dolgem času sta se mlada upala	drug	do drugega. »Pri vas je lepo, tam gori	A
in žena, da skupno živiva, trpiva, pomagava	drug	drugemu, da zaupava drug drugemu.Juri,« je viknila	A
živiva, trpiva, pomagava drug drugemu, da zaupava	drug	drugemu.Juri,« je viknila skoro, »hočem, da	A
in z nekaterim strahom sta izogibala poglede	drug	drugemu, kakor da sta stara sovražnika in ju	A
kakor sunkoma svet sprevrgel in je videl neki	drug	doživljaj, ki ni bil prav nič v zvezi s prejšnjim	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani