drug (1.401-1.500)

po postavah, kriv sem vsega samo jaz, nihče	drug,	in pustite nedolžnega Svetina.Grda nevoščljivost	A
Sedeta vsak na svojega konja in jezdarita ob vodi	drug	za drugim.General je jezdil predaleč od svoje	A
velikih vojskah in daleč po svetu. Ko so vsi	drug	drugemu pripovedovali zgodbe svojega življenja	A
Janezov brat. Pogosto so si potem pisarili in	drug	drugemu pripovedovali svoje čudne, žalostne	A
si pomahala v pozdrav. Urno sta se približala	drug	drugemu. Dokaj čuden je bil videti kobaljasti	A
pred njim staro bobrovo naselje. Samo če že kdo	drug	ni pred njim vrezal znamenj v debla in uveljavil	A
nepremično v drevaku, bober pa na jezu. Gledala sta	drug	drugega in se drug drugemu čudila. Bober kar	A
pa na jezu. Gledala sta drug drugega in se	drug	drugemu čudila. Bober kar za gotovo še nikoli	A
»Oho! Ostrorogi Jelen.« Zaveslala sta tik	drug	poleg drugega. »Kaj pa ti blodiš naokrog po	A
objel dekle čez pas. Drevaka sta se nagnila	drug	k drugemu in dekle se je naslonila na krepkega	A
moram prej nekaj povedati. Pa ne sme nihče	drug	slišati.« Ostrorogi je postal pozoren.	A
in tu pa tam povprašal to in ono. »O, nihče	drug	ni odnesel kož kakor Karp. Ščuka ima pa obe	A
obraz. Kakor dva medveda sta se zapodila brata	drug	v drugega. Objela sta se z močnimi rokami, se	A
nekako dogovorjeno znamenje, so Kozorogovci	drug	za drugim planili pokonci.Koj so se lotili mrzlega	A
ševnega pristajnega mostu. . / . / stran 110 . /	Drug	za drugim so prihajali moški.Vsak je malo povlekel	A
zadnje dni nabrala sadja po gozdovih, kakor nihče	drug	ne.Do sita so ga jedli vsi trije in Sinjeoka	A
Ostrorogi in Jezerna. Vozila sta skoraj tik	drug	poleg drugega.Prva je spregovorila Roža: »Karp	A
les utegne že priplavati. Popazi, da si ga kdo	drug	ne prilasti.« Kodrolaska si je z laktjo brisala	A
ni morebiti za njim in za Ostrorogim še kdo	drug	mudil na skali. Ostrorogi, Ris in Sinjeoka se	A
morala zdaj zdaj Ostrorogi in Ris in še kdo	drug	z njima pripeljati v drevaku po naraslem potoku	A
naj bi bil ujec Sivi Volk. Ne. Se mora že kdo	drug	peljati z Ostrorogim in Risom. V kratki halji	A
Njih števila ni mogel presoditi, ko stopajo	drug	v drugega sled.Aha!	A
se. . / . / stran 178 . / Pozabili so pa	drug	drugemu voščiti srečo. Ostrorogi svojim bobrom	A
niti slišala nista. Sta bila preveč zaverovana	drug	v drugega. In je predel Jelen svoje misli še	A
Udarci so privabili mladce.	Drug	za drugim so se pridrsali. Navihanec jih je	A
In pa. Pri njegovem kolišču naj nobeden	drug	nima besede kakor samo on sam! »Če nočeš, pa	A
ima pravico tudi ubijati. Pa samo on in nihče	drug	ne. Ostrorogega Jelena je zamikalo, da bi zarukal	A
Mladci so se razvrstili za njim. Stopali so	drug	za drugim.Prav kakor volcjé, kadar hite iz izropaneg	A
se pa z Jelenovim niti primerjati ni dala.	Drug	za drugim so prihiteli mladci iz goščave.Po	A
rokah jih je bilo. Z gobci pri tleh so tekli	drug	za drugim natančno po krvavem sledu uplenjenih	A
niti za trenutek stopiti od vhoda. Bi nihče	drug	ne zdržal navala volkov, če bi v tolpi napadli	A
zajokala. Ris in Premeteni sta se vstopila tesno	drug	poleg drugega med vhod.Oba sta imela v vsaki	A
stran 256 . / dolgo vrsto mladcev. Hodili so	drug	za drugim in stopali prav kakor volkovi vsi	A
da jih je imel za volkove. Bi se marsikdo	drug	prav tako zmotil. Koraki so se zmedli in vrsta	A
Kodrolaski je pa odmahnil s sulico. Volčji kožuhi so	drug	za drugim utonili za sleme. Ostrorogi Jelen	A
Na odprti vodi so pa spet zabrzeli v vrsti	drug	za drugim.Premeteni Navihanec je začel zaostajati	A
kolišču. Kakor bi si brata ne zaupala in bi	drug	za drugim oprezala, kaj kdo počne na jezeru	A
bi se pa kdaj le vnel ... Ne dvignita koj pesti	drug	zoper drugega.Brata sta.	A
Je bilo kar prav tako. Sinovi so se	drug	za drugim vračali in javljali obilno udeležbo	A
iztegnjeno roko proti Brdu. Pet drevakov, razvrščenih	drug	v razo drugega, je od tam na vso sapo hitelo	A
se ne naraščal več Udarni Jalan pa tudi noben	drug	gorjan ne, in nihče ne, da nam razdere kolišča	A
jaz pa tipam za četrto ženo, pa sva nevede	drug	drugega zmotila.« Bober, ki je bil prej čofotnil	A
privida uprasnil. Molče sta šla oče in sin	drug	mimo drugega. Sonce se še vedno ni hotelo prikazati	A
luninem svitu čedalje bolj širili, se zadevali	drug	ob drugega in pominevali pa koj spet na novo	A
sina. Po jarku navzgor sta priplavala tesno	drug	za drugim dva bobra: samica in samec.Najprej	A
nog, da je letela dlaka od njiju. Skušala sta	drug	drugega ugrizniti.Spočetka si kar nič nista	A
Ne prej, ne kasneje. Kakor rojena sta	drug	za drugega, on in pa Zorna Kalina. »No, kaj	A
je Vztrajni Volk ustavil. Možje in mladci so	drug	za drugim, vsa dolga vrsta, zmetali svoje tovore	A
novo, veliko ogrado, kakršne ne premore noben	drug	rod jezerjanov in izmed sosednjih rodov tudi	A
Labod pa je ves bel obležal na jasi. Vsak	drug	mladec bi se najprej polastil ujedu iztrganega	A
ali pa še nič skrivnostnega ne znajo povedati	drug	drugemu. Po kolišču je dražljivo zadišalo kakor	A
všeč, jo pa tudi laže odkupiš kakor kdor koli	drug.	« »Naaa ‒« je zategnil Ostrorogi, potem pa hitro	A
Spodaj na vodi so se zazibali drevaki.	Drug	za drugim je odrinil izpod pristajnega mosta	A
na svoj vrh. Lisjak in Kalina sta se ves čas	drug	drugega skrbno izogibala. Med vriskom mladcev	A
laseh. Oba glavnika sta bila pa popolnoma enaka,	drug	drugemu nič manj podobna, kakor sta si bili	A
Zlate Perunike. Mladenko utegne prevzeti kdo	drug.	Posebno, če nas dolgo nazaj ne bo.«	A
Jelenov mig drevaki zaobrnili in se zvrstili	drug	za drugim.Vodil je Vztrajni Volk.	A
vselej, če sta se le količkaj premaknila, zadela	drug	ob drugega. Zunaj je voda v Velikem jezeru potemnela	A
nikoli v življenju. Oba sta se zavedala, da sta	drug	drugemu rešila življenje. Za jezercem v Dolgi	A
ograji na prirečni strani. Stegali so roke in	drug	drugemu kazali vrsto težko natovorjenih drevakov	A
razpostavil v dolgo vrsto, po dva in dva skupaj, da bi	drug	drugemu pomogla, če bi se kakšen zober ustavil	A
Jelen mu ni vedel imena. Nekaj časa sta	drug	drugega gledala, potem je pa Ostrorogi spregovoril	A
časa ne, dokler si Zorne Kaline ne vzame kdo	drug.	Ker ona, svobodna Pelikanka, in Zorna, hči hlapca	A
suho vejo, ki je molela s trdine nad vodo.	Drug	poleg drugega so posedli nanjo. »Saj!	A
Srepi pogled Ostrorogega sta od spodaj navzgor	drug	za drugim ujela njegova najstarejša sinova Vztrajni	A
je pregrnila zemljo. Črnolasi vzhodnjaki so	drug	za drugim zlezli pod šotore.Pri ognju je ostal	A
pisanem dravskem produ. Ob ognju pa sta sedela	drug	poleg drugega zastavni mladec Oprezni Srnjak	A
Naglo kakor race, kadar se spomladi parijo, so	drug	za drugim drseli drevaki Ostrorogovcev proti	A
ki je bil za rude in kovine vnet kakor nihče	drug.	Potem je vodil Ostrorogega in Srnjaka navzgor	A
Od samega veselja sta bila kakor iz uma.	Drug	čez drugega sta hitela pripovedovati, kako sta	A
samotnim topolom, čedalje počasneje, čedalje bliže	drug	drugemu.Kolobar je postajal vedno bolj strnjen	A
pelikanove peruti? Se mar kani kdaj preleteti v	drug	kraj? Jelen je zamežal in naslonil glavo v dlani	A
/ . / stran 142 . / V ravni vrsti so tekli	drug	za drugim. »Volkulja s skoraj odraslimi volčiči	A
so se razbežali, begali ob plotu naokrog in	drug	za drugim padali. V ogrado je pritekala še druga	A
Najbolj pa Ostrorogega Jelena samega. Zobri so	drug	za drugim omagali in popadali.V ogradi je postalo	A
nad ognjem in vezal in obrezoval loke. Nihče	drug	v vsem Velikem jezeru in še drugod naokrog ni	A
Za Zorno Kalino. Nista se pobila, čeprav sta	drug	drugemu večkrat priželela smrt. Tudi udaril	A
do Turovcev res ni bilo ne tiru ne sledu, ko	drug	z drugim niti govorili niso.Je bila pa zato	A
prvi že vrnili s sporočili. Potem so prihajali	drug	za drugim, dokler tretji dan, ko je sonce stalo	A
je bila prej vsa zavita v temo. Kazali so jo	drug	drugemu in si pritajeno šepetali: »Argo ‒! Argo	A
ni šel naproti. Zvrha jih je gledal, kako so	drug	za drugim stopali na pristajni most.Eden med	A
Jelen je vstal in stopil pred kočo. Za njim so	drug	za drugim prišli tudi vzhodnjaki.Čudili so se	A
čakata, da se ta hip z vso orjaško težo zaletita	drug	v drugega in odločita, čigava bo komaj dobro	A
samička, sta Srnjak in Črnoglavka hitela šepetati	drug	drugemu.Imela sta si dokaj povedati.	A
otroci so krepkoudi mladi bojevniki obrizgavali	drug	drugega, se skušali v plavanju, se potapljali	A
drl plaz bojevnikov, skakal v drevake, ki so	drug	za drugim odrinjali na odprto jezero.Vztrajni	A
prevzela zanaprej v svojo skrb. Voščili so še	drug	drugemu srečo.Nato je Ostrorogi, ogrnjen s plaščem	A
res slutil v otroški nevednosti boljše čase ‒	Drug	za drugim so odrinili drevaki.Mladci so zapeli	A
meh s kostmi belega bobra. Nato so začeli	drug	za drugim pokladati na grmado žrtve.Okretni	A
sicer tisti, na katerem je bil jezdec, in še	drug	serec, bila sta mlajša in brzonoga.Tako je bil	A
kadar najbolj dirja.« Tako je pripovedoval	drug	kmet, ki ga je poznal.Drugi, ki ga niso poznali	A
bledi kar med seboj pogledovali in sumnjali	drug	drugega, ali ni morda sosed tudi skriven rokovnjač	A
besedi med seboj ustanovljenih, katerih nihče	drug	v njih pomenu ni razumel.Ta jezik je prilično	A
Plačavši svoje račune, so kmetje odhajali	drug	za drugim. Blaž pak je dalje rokovnjače obdelaval	A
Blaževa pozornost za nekaj hipov odvrnjena na	drug	predmet. Vrata se odpró in v izbo stopi gost	A
stopiti pa je imel skoro kdo, vsaj krčmar, če	drug	nobeden.V ta namen Blaž z vpitjem ošteva rokovnjače	A
Kaj nam hoče oča Žumar, kaj nam hoče njega	drug?	Hoče vašo lepo hčerko.	A
je denar imel in je bil videti, nu, tak kakor	drug	človek, zdelo se ji je, da bi bil že še dober	A
zvedela, da Nandeta ne bode več k hiši. Pride pa	drug,	če hoče, če neče, pa vseeno, bila bi rekla.	A
jo ta mož ljubi, kakor bi je najbrž nobeden	drug	ne ljubil tako močno.Polonica, hči samotne kmetske	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani