Kakor v sanjah se je Domnu zdelo, da veliko ljudi okoli njega hrumi in šumi kakor čebele pred rojem. Zdelo se mu je, da je slišal Urhov glas, kako je krohotaje se pikal lovce, da so pogumni možje, in kako je njemu vodo plal na čelo; da je čul še drug glasek milo zajokati se; potem pa se mu je zdelo, da ga nekam nesó. A popolnoma se ni nobene reči zavedel.