Neki spomin ali kaj je omajal trde možake, lice se jim je ublažilo, pogled zresnil in pobesil, vsa upornost se je podala ob gorečih hvalnicah. Drug za drugim so pokleknili, naposled so klečali že vsi, ko je opat goreče še dalje molil: »Glej, naša ljuba Gospa presvetega srca, sužnji smo bili zlega duha; a za posihmal se ti izročamo v varstvo. Ne zavrzi nas, o Kraljica nebeška, upanje si naše, ozdravi našo grešno dušo!