Luč je ugasnil in priprl vrata./ Skozi zid sem slišal, da z mamo kramljata,// nato mi nežni spanec vzel je vid/ in skozi nič sluteče sanje, skozi leta/sem se prebujal v jutra brez očeta. Ironično pa recimo v pesmi z naslovom Ob zapuščenem podeželskem grobu, ko piše o »totengrobarju«, ki je skrivaj vzel mrtvemu čevlje, preden ga je dokončno pokopal.