Da razjasniš mojo dušo, pridi duh iz svetle čaše, da pozabim te, Helena, pijem zdaj na tvoje zdravje. Dneva ni brez sončne luči in četudi zvezde zlate lepše kakor kdaj gorijo; dneva ni brez tebe zame, ni brez tebe ga, Helena, Bog te živi, dekle drago, ti ljubiti me ne moreš - a povej, kakó bi rasle rože brez svetlobe sončne, in povej, kakó brez nade moglo bi srcé živeti? Da ne srečam te nikdár več, da pozabim te, Helena, pijem zdaj na tvoje zdravje, _ _ _ _ _ _ _ Ali roka mi omahne.