Izruj nagrobne kamne vseh svojih človeških bogov, pahni se v brezno, praznino, obup! raztelesi si dušo, saj boš kmalu pod rušo, pa kaj ti mar, če pada dež tam nekje ‒ ti si suženj, in živiš le za sušo, pa kaj, če se zdiš sam sebi brezumen, saj ti si povprečnež, in povprečje ne rabi dušo!
Brez nje te laže stlačijo v krsto, le hitro, le hitro, postavi se v vrsto; veselo potežkaj svojo zlato verigo, srcu in duši pokaži, pokaži že figo! Pokaži, kaj znaš, pokaži, kaj znaš, kaj te briga, kakšno mrežo ti spleta v srcu zledenela golazen!