bolj (1.001-1.100)

Pozimi pa kupi mrež na bregu. In ker je na kopnem	bolj	mrzlo kot v jezerski vodi, se mreže kadijo,	A
sredi mrež in vésel; in prav zato je bila še	bolj	zanimiva. Polna je bila, občinstvo pa je razvneto	A
ploskalo. A on je nalašč odlašal, da bi ljudi	bolj	razvnel. No, nazadnje se je prikazal.	A
glave, zoprn. Ko je slekel plašč, pa je bil še	bolj	podoben strahotni spaki; na hrbtu je imel namreč	A
plesal z drugimi na odru, kakor da je zdaj dosti	bolj	srečen; dosti bolj srečen, kakor poprej, ko	A
odru, kakor da je zdaj dosti bolj srečen; dosti	bolj	srečen, kakor poprej, ko je branil človeško	A
Čuj, Luciana, ni je tragedije, ki bi bila	bolj	strašna kakor onečaščenje, oskrumba človeka	A
govoril v vrat in v glasu je skušal biti kolikor	bolj	preprost in skromen, da bi bilo, kakor da ne	A
prinesla to odkritje, je bila njegova dlan še	bolj	skrbna v svojem ljubkovanju in bolj razločna	A
dlan še bolj skrbna v svojem ljubkovanju in	bolj	razločna, kakor ne bi mogla biti nobena beseda	A
pa je spoznal, da ima ljubljeno osebo toliko	bolj	rad, kolikor bolj je ob nji neodvisen.Tako je	A
ima ljubljeno osebo toliko bolj rad, kolikor	bolj	je ob nji neodvisen.Tako je rad med ljudmi,	A
vendar se je grmenje hitro čistilo, postajalo	bolj	razločno, se združevalo v prešeren smeh, ki	A
in vzkliknila: »Ciao, bello!«* Druge so se	bolj	potuhnjeno odzvale, a že je gruča izginjala	A
nalašč poškropil trte, da bi bil njun latnik	bolj	sinji za njuno sinjo noč. Po malem bo naš dom	A
202 . \/ Po malem bo naš dom nedvomno postal	bolj	človeški. Saint-Exupéry III	A
delo me čaka.« Kuhar je prikimal, a hitro je	bolj	živo dodal: »A nekaj dni bi delo lahko počakalo	A
in njegove globoko izrezane kopalke so to še	bolj	poudarjale. Vikala sta se, zato sta njuni gibčni	A
reči, da se mu je smilil; jezil se je nanj.	Bolj	nanj kakor na kopalca, ki sta ga prezrla.Izpostavlja	A
ker je bil lesket vode manj isker, voda pa	bolj	sivkasta in plastična.Pa tudi veronski breg	A
Kakor zamišljena šolarka.	Bolj	šolarka ona kakor njena dva dečka, ki sta sedela	A
znajo ustvariti takšno ljubezen, ki pa je nekako	bolj	zrela, bolj preprosta in hkrati tudi pestra	A
takšno ljubezen, ki pa je nekako bolj zrela,	bolj	preprosta in hkrati tudi pestra in pisana kakor	A
samotni planini. Starkine oči pa so se še	bolj	začudile, ko je Luciana pritisnila na zavore	A
Osvobodila se je njegovega objema in se še	bolj	obrnila. »Kolo se bo prevrnilo,« je rekla, na	A
nimajo svojih vasi?« »Seveda jih imajo, a zmeraj	bolj	opuščajo ribolov.Pa tudi imamo vasi, ki so precej	A
Kakor tukaj pri vas, približno, samo da je dosti	bolj	strm.« »Lepo.«	A
srknil iz nje. Samo srknil, ker kakšenkrat je	bolj	prešerno tako igrivo povarčevati s pijačo, ki	A
za kruh, da so zaradi dela pri strojih zmeraj	bolj	kakor avtomati.« »Zares avtomati,« je rekla	A
da bodo preizkušnje naredile človeka zmeraj	bolj	modrega, to je manj omejenega.« Ona je molčala	A
ljubljenem bitju. »Manj bo človek omejen in	bolj	bo vedel, kdaj je nekdo vreden njegovega zaupanja	A
vodi. . /\ .. stran 249 . \/ »Da,« je šepnil	bolj	sam sebi kot nji.Vedel je, da se bo ta enotnost	A
ni gledala proda, ki je zdaj postajal zmeraj	bolj	sivkast, ampak svojo podobo na njem. »V postelji	A
ustnice pa so bile čisto blizu in so bile še	bolj	debele.Kakor dve debeli, polni in siti pijavki	A
Stegnila sem roko in prižgala luč na omarici.« Še	bolj	se je stisnila k njemu s hrbtom, a glave ni	A
prav tam poleg njenega zglavja, zdaj toliko	bolj	kot prej. Meni ni bila všeč, ker on tako bahaško	A
prešel na ustnice, ki so od njega postajale	bolj	vidne in sočne. Tedaj se je sklonil nad njen	A
ki je zvesto čakal nanj. Čoln je bil dosti	bolj	oddaljen od brega kakor prvi, in tudi mrak se	A
predaleč, da bi me slišal. »Ti si pa vsak dan	bolj	suh «, je rekla Hilda. »Ljubezen ne	A
mučnega pričakovanja. Začelo me je težiti, težiti	bolj	in bolj, tako težiti, da me je skeleča bolečina	A
pričakovanja. Začelo me je težiti, težiti bolj in	bolj,	tako težiti, da me je skeleča bolečina v srcu	A
bila tik pred nosom. Ploščata nohta sta se	bolj	in bolj bližala; po levem nohtu je lezla stenica	A
tik pred nosom. Ploščata nohta sta se bolj in	bolj	bližala; po levem nohtu je lezla stenica.Usta	A
hrope. - Addio. Vengo per Natale... Vedno	bolj	je bled.Hočem skočiti k njemu.	A
Temnikar stopil predenj. Njegova podoba je bila	bolj	jasna in čista, kakor je bila kdaj koli v živem	A
kajpak,« se je popraskal kmet. »Ljudje dandanes	bolj	malo bero...No, otroci še bero...	A
»Hm, kajpak...	Bolj	malo bero...O vojni pa sploh ne marajo brati...	A
odbila Temnikarica. - Ni treba? - se je še	bolj	namršil Temnikar, a se je takoj pomiril in dodal	A
»Aha, ostane hlapec...« »Hej!« se je še	bolj	ostro oglasilo z dvorišča. Peter Majcen je videl	A
ostri ženski glas. Peter Majcen se je zdaj še	bolj	sunkovito zdrznil, a se je takoj zavedel, kje	A
23 .. . \/ . / Hm, kajpak,	bolj	na drobno.Saj nisem bil kaj prida trgovec.	A
spet oglasilo. Petru Majcnu so se udarci zdeli	bolj	gosti in bolj rezki. »Ti kar udrihaj	A
Petru Majcnu so se udarci zdeli bolj gosti in	bolj	rezki. »Ti kar udrihaj!	A
In kakšno blato?« Še	bolj	se je namršil.Nato pa je zmajal z glavo in zagodrnja	A
v spuščeni roki in jo nesel kakor kopje. Še	bolj	se je zravnal, in že je zaokrožil ustnice, da	A
bo samotna kmetija.« Desno pobočje je bilo	bolj	strmo.Tam so bili vinogradi vse do vrha podolgovateg	A
približno takšna je pot na Malnovo brdo. Kamnita,	bolj	strma in zdaj je še zasnežena.In Temnikar -	A
Naglo se je pognal po kolovozu, ki je bil	bolj	in bolj podoben koritu ter je bil tudi bolj	A
se je pognal po kolovozu, ki je bil bolj in	bolj	podoben koritu ter je bil tudi bolj blaten.	A
bolj in bolj podoben koritu ter je bil tudi	bolj	blaten.Naposled je bilo blato že tako globoko	A
njem se vijuga potok. Močvirna trava je zdaj še	bolj	zelena, voda pa je skoraj črna...In ob potoku	A
čutil, kako mu srce hitreje utriplje, kako je	bolj	in bolj težak, kako ga že prevzema znana opojnost	A
kako mu srce hitreje utriplje, kako je bolj in	bolj	težak, kako ga že prevzema znana opojnost snovanja	A
Začutila je, kako pada z nje teža telesa, kako je	bolj	in bolj lahka in rahla, tako rahla, da se je	A
kako pada z nje teža telesa, kako je bolj in	bolj	lahka in rahla, tako rahla, da se je s koleni	A
uslužnosti tudi ogledoval podobe - in bil je	bolj	strahopeten, bolj šibak, bolj beden, bolj zapisan	A
ogledoval podobe - in bil je bolj strahopeten,	bolj	šibak, bolj beden, bolj zapisan smrti. Premerila	A
podobe - in bil je bolj strahopeten, bolj šibak,	bolj	beden, bolj zapisan smrti. Premerila je naposled	A
je bolj strahopeten, bolj šibak, bolj beden,	bolj	zapisan smrti. Premerila je naposled Prekleto	A
Prekleta strešnica, previdno snel podobo in jo še	bolj	previdno položil na mizo, ker je dobro vedel	A
Prekleta strešnica. - Saplater? - se je še	bolj	začudila smrt. - A‐a‐aber...- je še bolj	A
še bolj začudila smrt. - A‐a‐aber...- je še	bolj	vzdrgetal Prekleta strešnica, a je kljub temu	A
se pojavili v daljavi, krožili po ozračju, se	bolj	in bolj zbližali ter nato obstali komaj nekaj	A
pojavili v daljavi, krožili po ozračju, se bolj in	bolj	zbližali ter nato obstali komaj nekaj pedi pred	A
da dobiva svoj zvok, toda tisti zvok je bil	bolj	in bolj grozljiv, zato je že začel dvomiti,	A
dobiva svoj zvok, toda tisti zvok je bil bolj in	bolj	grozljiv, zato je že začel dvomiti, če bo sploh	A
Ravno narobe.	Bolj	in bolj pogostoma sta se mu prikazovali, in	A
Ravno narobe. Bolj in	bolj	pogostoma sta se mu prikazovali, in Petru Majcnu	A
Naprej! Zazibal se je še	bolj,	toda noge so bile nepremične. - Lahko	A
In kaj je danes z mano?... Tudi v meni je vse	bolj	in bolj grenko in bridko...« Ozrl se je	A
je danes z mano?... Tudi v meni je vse bolj in	bolj	grenko in bridko...« Ozrl se je okrog sebe	A
rajši poslovil, toda bilo mu je žal starca, še	bolj	pa mu je bilo žal otroka, ki je bil tako resen	A
Kar dobro slišim, hvala bogu! Vidim pa	bolj	slabo...No, Jankec, poglej, če je moje okno še	A
Molk je objel vse tri in v objemu, ki je bil	bolj	in bolj tesen, je skoraj glasno utripala bridkost	A
objel vse tri in v objemu, ki je bil bolj in	bolj	tesen, je skoraj glasno utripala bridkost.Jankec	A
se ubil! - si je odgovoril Temnikar in se še	bolj	pritisnil k skali.- Zdaj pa ne smem pasti.	A
po kolovozu. Stebri sončne luči so bili zdaj	bolj	bledi in so bolj poševno ležali med navpičnimi	A
Stebri sončne luči so bili zdaj bolj bledi in so	bolj	poševno ležali med navpičnimi smrekami.	A
Javorka je strmela vanj in ozračje je bilo	bolj	in bolj grenko.Nato se je iz njenih velikih	A
Javorka je strmela vanj in ozračje je bilo bolj in	bolj	grenko.Nato se je iz njenih velikih oči po vsem	A
Zvon se je zamajal in zapel. Pel je	bolj	dolgo, kakor po navadi.Svojo pesem je končal	A
praznik mineval, igralci so umolknili. Čim	bolj	so se pogrezali v blato in se zarivali v strelske	A
v blato in se zarivali v strelske jarke, tem	bolj	so postajali brezbrižni in topi.Vsa ta igra	A
Zdaj ne bo več tako. Zdaj bo vse	bolj	na veliko.Morda bodo imeli tudi bika doma; bik	A
je proti Ročinju in je postajal od ure do ure	bolj	ošaben.Računal je in računal: naj se še tako	A
in vreščali. Čim tišja je postajala noč, tem	bolj	je naraščal vrišč.Potem sta stara dva izginila	A
Zdaj je bil sicer večkrat pijan, toda bil je še	bolj	pohleven. Anca je bila mrtvoudna.	A
hodil Žef od barake do barake in bil zmeraj	bolj	obupan: vse barake so bile tlakovane z debelim	A
prazna. Pekla je in kuhala in da bi se možu še	bolj	prikupila, je svoje popoldneve uredila tako	A
sedel v izbi, lokal frakelj za frakljem ter se	bolj	in bolj razburjal.Omenili so mu Nanco in njene	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani