bolj (901-1.000)

Glas se ji je še tresel, a bolj zaupljivo,	bolj	vdano je rekla: »Potem sem bila bolna.Ležala	A
bom zdaj zares tista kakor prej?« »Samo še	bolj	rad te bom imel,« je rekel. In takó, ne da bi	A
In pri zeleni luči se ji to dobro posreči,	bolj	kakor pri oranžni.Ko je zelena, se sučejo plesalci	A
vznak in spet zavalovila naprej. Takó se zmeraj	bolj	vztrajno mečejo in obrazi se razkrajajo od razburjenja	A
dekliška telesa pa se zibljejo, da bi jim bilo	bolj	toplo.Valovijo.	A
obrežju, kakor jo sreča zdravnik v filmu. Toliko	bolj	izredno, ker je ta morski večer jasen, medtem	A
je sinje kakor sok spominčic. In nebo zgoraj	bolj	bledo sinje.Ali pa morje zelenkasto in nebo	A
pa bi seveda bila potem zaradi nje drugačna.	Bolj	opojna bi bila.In hkrati menda razklana.	A
iz kotlička na nji. Vrnil se je in stopal	bolj	počasi, ko da mora še enkrat ponoviti od kraja	A
Ni grda, a pači usta. A	bolj	ko usta so zgovorne njene roke pred njegovim	A
temveč pesku, ki ji boža ude. Ker zdaj je zmeraj	bolj	zasuta v njem in on gladi z dlanjo sipek, kakor	A
njenem licu, ona zdrkne s kamna. Takó se še	bolj	smejejo in tudi žareče oko na nebu nad njimi	A
copate. Odkar sem vdovec, pa o vsaki priliki še	bolj	razločno in s posebnim poudarkom pokaže, kakó	A
pa čemo, če ne damo na upanje, je trgovina še	bolj	prazna, fanta pa stojita za bankom, držita roke	A
pa prav tisto naredi. Ne, menda ni trudnost,	bolj	je podobno lenobi, nekaki brezbrižnosti, bi	A
tega. Pred vrati pa je bilo kar naprej zmeraj	bolj	razdraženo mijavkanje, takó da bo čisto gotovo	A
je jedek sok zvezal usta. Odslej mi bodo še	bolj	zoprni, ker so hladni, kakor iz motnega rdečega	A
tvojem smehljaju, ki se je posinjil in je zmeraj	bolj	bled. A zdaj sedim ob tvojem vznožju in hočem	A
se drla. A tekla sva in meni so lica gorela;	bolj	kot sem bežal, bolj so mi gorela lica. V MEGLI	A
in meni so lica gorela; bolj kot sem bežal,	bolj	so mi gorela lica. V MEGLI NI BOŽIČA Saj sem	A
starega leta, takó mehak in krotek, in to toliko	bolj,	kolikor jasneje se zaveda, da so njegove zahteve	A
brat samo šofer. Od tistega hipa sva postala	bolj	pozorna; kakor da obadva paziva, da ne bi zinila	A
mi všeč takšne mlekarne, polne tople pare, še	bolj	pa zato, ker je bil on takó sproščen.Belo kavo	A
nekod je zmeraj prilezlo med naju ponižanje. In	bolj	sva se, na videz neprizadeto, trudila, da se	A
videz neprizadeto, trudila, da se ga rešiva,	bolj	sva postajala nerodna.To je bil kljub najinim	A
pošten in moder mož. Jaz pa ne vem, kdo je	bolj	moder, ali tisti, ki je bolj rdeč, ali tisti	A
ne vem, kdo je bolj moder, ali tisti, ki je	bolj	rdeč, ali tisti, ki je manj.Vem pa, da takó	A
se je vlekla z gričev na mestne strehe in še	bolj	počasi je lezla s streh na ulice.To je kakor	A
glas zvočen in isker. Vendar, in to je bilo še	bolj	presenetljivo, prav v ti zvonki igrivosti je	A
radijskem studiju onkraj Debelega rta, a še	bolj	je bila tisti hip raztopljena v ozračju nad	A
obalo iz kraškega apnenca. A te besede vendar	bolj	skoraj samo prišepetane, skoraj bolj izpoved	A
vendar bolj skoraj samo prišepetane, skoraj	bolj	izpoved mehke dekliške ljubezni.Takó da so bile	A
visi anemična megla nad hišami. Pravzaprav	bolj	ko prava megla medla zaprašenost nad svetlobo	A
mokro soljo. Tu na bregu pa megla za spoznanje	bolj	gosta. Nekak prihajajoč, razredčen dim.	A
nabuhle pogače. Daleč so še, luči, in takó je še	bolj	vidna ločenost mesta, ki je zaradi megle še	A
vidna ločenost mesta, ki je zaradi megle še	bolj	odmaknjeno.A plima svetlobe se počasi bliža	A
skozi sitast oblak, skrlí po tleh pa so zmeraj	bolj	nabrekle kakor kockast papir pod debelo lečo	A
si bom umila roke?« je vprašalo dekle in še	bolj	pomolila dlani od sebe. Pomagala ga je vleči	A
trobil parnik sredi megle. Tam je gotovo dosti	bolj	gosta.Revež pa bo nocoj spal v čistih rjuhah	A
način njegova ljubezen zaradi tistega telesa vse	bolj	veljavna.In vidi njen pobiti obraz, ko pravi	A
srečo, ker bo brezdomec spal na gorkem, a še	bolj	zato, ker ji lahko govori.Ne, ne, vedela bo	A
morale; in kolikor manj o nečem vejo, toliko	bolj	se v suhi jezi srdijo.Tako se je zgodilo, da	A
počasi s poudarkom rekel. Potem je čez trenutek	bolj	krepko dodal: »Nekje je imel pravo ženo, gospa	A
je rekel. Gospa Amalia je postala na mah še	bolj	gibčna, se mu približala in se spet oddaljila	A
beli in razbeljeni strugi, tako da si si še	bolj	zaželel jezerske vode. Zdaj je tiščala motna	A
kakor navadne razvaline, je pomislil, zdaj pa so	bolj	resnične in bolj žive. Tako je bilo, kakor da	A
razvaline, je pomislil, zdaj pa so bolj resnične in	bolj	žive. Tako je bilo, kakor da je zadnja leta	A
Da, nizke hišice. A še	bolj	so bile ozke.Kakor da so se stisnile ter se	A
beneškimi hišami. Jezero je postajalo zmeraj	bolj	sivo; oblaki, ki so se valili po pobočju Monte	A
težavami, je pomislil. Oblaki so bili dosti	bolj	črni in tudi združevali so se bolj odločno,	A
bili dosti bolj črni in tudi združevali so se	bolj	odločno, tako da je bil asfalt brez svetlobe	A
gostem in črnem oboku. Ozračje je bilo zmeraj	bolj	temno, ker so nizki oblaki skoraj obkoljevali	A
plaščem na rami je bila precéj drugačna, skoraj	bolj	znana.Kakor prodajalka, ki zapusti za trenutek	A
bilo tistih oči in tistih lic, ki so bila še	bolj	zagorela ob belkastem plašču. »In ti se režiš	A
čutov in ozračja, ko se nepoznano telo zmeraj	bolj	bliža, a je še zadosti daleč, da ustvarja tako	A
tod se vozijo,« je suho zamrmral. »So še hiše	bolj	gôri,« je tiho rekla. A kakor da bi se odzvala	A
belkastega blaga je bil tudi njen obraz zdaj	bolj	določen, bolj intimen. A prav tedaj je Luciana	A
blaga je bil tudi njen obraz zdaj bolj določen,	bolj	intimen. A prav tedaj je Luciana spregovorila	A
izdali in ga pustili na cedilu?« je vprašala, a	bolj	je bila potrta kakor ogorčena. Zravnal se je	A
Tedaj ga je zabolelo, da je stisnil pesti, zakaj	bolj	mikavna kakor v katerem koli trenutku tega popoldneva	A
praznini premika Luciana. Zato je ta praznina	bolj	mučna kakor praznina brez nje.Zakaj ona hodi	A
matere dopoldne. Samo da je zdaj v ozračju	bolj	klavrna praznina kot predpoldne, ko je hodil	A
osamelosti, ker praznina, ki veje iz človeka, je	bolj	pretresljiva kakor brezdanjost, ki veje iz nežive	A
brezdanjost, ki veje iz nežive stavbe. Luciana kazi	bolj	kakor vila ta gozdnati kotiček, ki ima v tleh	A
Ni je gledal, a tisti trenutek mu je bila še	bolj	zoprna, ker je prekrižala roke na prsih, kakor	A
kapuce kosem las na čelo; z levim očesom ga je	bolj	slutil kakor videl.In zavoljo razdraženosti	A
ker on ni Italijan. O, pa delavke so dosti	bolj	strastne, ko ga zmerjajo in preklinjajo!Mirko	A
strastne, ko ga zmerjajo in preklinjajo! Mirko je	bolj	potrt kakor zagrizen. Bolj strog.	A
Mirko je bolj potrt kakor zagrizen.	Bolj	strog.Da, on je strog.	A
takšni, naivni in zaupljivi samozavesti; toliko	bolj	zoprne so zavoljo te samozavesti v trenutkih	A
te samozavesti v trenutkih razdora, kolikor	bolj	so zavoljo nje drugače ljubke in dražljive.	A
kolikor večja je v človeku napetost, toliko	bolj	nepremičen je v njem molk.Želel si je samo,	A
je zdaj zazdel ob belkasto rumeni kapuci še	bolj	temen, skoraj rjav kakor strojno olje. »Greva	A
zaupljivo predlagala nadaljevanje sprehoda;	bolj	mu je prijalo iskanje naklonjenosti, ki jo je	A
porcelana v vdolbini v živi skali, nekaj korakov	bolj	stran pa zidek z ograjo in za ograjo orientalski	A
Zavoljo nizkih oblakov je bilo zelenje še	bolj	sočno in mlinsko kolo še bolj sivo.Nenavadno	A
bilo zelenje še bolj sočno in mlinsko kolo še	bolj	sivo.Nenavadno kolo.	A
lepih misli zaporedoma, ker je ni sreče, ki bi	bolj	presenetila, kakor odkritje, ki ne samo razveljavi	A
imela biserna zrnca v očeh. »Aha,« je rekel in	bolj	odločno pridržal njeno roko, ko jo je ona, kakor	A
jo je varal . /\ .. stran 115 . \/ ali ne.	Bolj	kot neodločne so bile njene oči vdane in nežne	A
otroci, spoprijele s tovarniškim ozračjem. Še	bolj	kakor njen glas pa je bila njena roka med njima	A
in naj ji oprosti tisto trenutno slabost. A	bolj	kakor tožbo nad krivičnim redom, ki jo je zasužnjeval	A
Delal je z zanosom, saj so bili načrti toliko	bolj	občuteni, ker jih je risal daleč od domačega	A
A to bo opravil mimogrede.	Bolj	ga mika sprehod po Rivi, ker so taka mesteca	A
zatem je vzel paličico iz mehkega oglja, ker je	bolj	občutljiva in se odzove tudi najbolj rahlemu	A
obnovitveno sposobnost življenja. Ljubezen se je vse	bolj	izpopolnjevala v njem, srkal jo je vase in se	A
popolnoma prav, in tudi jaz sem mnenja, da bi se z	bolj	pravično razdelitvijo dela, z razširjenjem izobrazbe	A
da ima močne okovane čevlje; v njih je bil še	bolj	simpatičen.Hribovski čevlji in bel predpasnik	A
s temno oranžnim sokom. Petdeset kilometrov	bolj	proti jugu pa bo imelo jezero še pol ure sonca	A
bolna ali pa se ga je naveličala, je pomislil,	bolj	gotovo bo drugo. A neverjetno je, kakšno potrpljenj	A
Ni imel rad teme. Zmeraj	bolj	bleda je bila svetloba, a skalnata okna so še	A
. \/ A zdelo se je, da odgovarja sam sebi,	bolj	ponosen kakor pa boječ. »Si prodal kaj?«	A
zahodnim pobočjem in pobočjem Monte Balda. Toliko	bolj	ga je prešinjala zavest dobre in rahle svetlobne	A
divjo vodo turbinam. In v mesečini je bilo še	bolj	divje tudi to debelo pokončno jekleno črevo	A
zidka je ozka senca na asfaltu vsebovala nekaj	bolj	naklonjene bližine.Tisto naselje je last tovarne	A
kako hiti skozi predore, in se nasmehnil; še	bolj	se je nasmehnil, ker se je njena roka silila	A
166 . \/ Ne, ne, moja svobodna ljubezen je	bolj	resna kakor poroke, kjer vlada naveličanje in	A
vedela, da bo njun padec smrten...’ Vse je toliko	bolj	nejasno, ker je videti, da sta se arhitekt M	A
počivala na kamnu. »Tako, kakor si zdaj, je še	bolj	nevarno za nesrečo,« je rekel. »Ne, če boš priden	A
prav takšne kakor nekoč, a vendar še drugačne.	Bolj	resnične so in skoraj docela je zlezla z njih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani