bog (901-1.000)

konje, po vodi pa so plavale vreče. - Sveti	Bog,	saj to je komis! -je kliknil ded in planil iz	A
Ded se je pokrižal in vzdihnil: -	Bog	mu grehe odpusti!Grešil je tudi ...	A
presunljivo stokati in se zvijati. - O moj	bog,	pa vendar ni že čas! ... -je vzkliknila mama,	A
nje so gledale presušene skorjice komisa. -	Bog	vam plačaj! ... -se je zacmerila Vojnačka.	A
ded sam zase in pljunil. - Z ženskami ima še	Bog	same sitnosti.In vse zaradi nerazsodnosti.	A
tem, kar si videl v tej kuhinji, te bo gospod	Bog	kaznoval s takonagnusno boleznijo, da ti bodo	A
prideta do veljave razsodna misel in orožje. Sam	bog	ve, v kakšne misli bi se še bil izgubil, če	A
Tudi med vojno. Sam	bog	vedi, kako je obdržal glavo na vratu.A zdaj	A
ščurki. Jemo, jemo pa vidimo rajnkega Zagričarja,	bog	mu daj nebesa, kako zajame že tretjega in ga	A
lačni prave besede in bo ž njimi. Velik je naš	bog,	o poglavar, in velika je svoboda.Najdù hoče	A
vlada v njegovi deželi. - Neskončno pravični	bog	jo bo kaznoval, si pravi Najdù.In vendar mu	A
Dober večer.« »	Bog	ga daj,« je odgovoril Pologar in sedel za črvivo	A
huda stvar,« je začela Kovačka, »samo tega nas	Bog	varuj.Našemu zmeraj pravim, naj ne vtika prstov	A
vztrajala pri svojem in trdila, da ima samo	Bog	pravico do maščevanja. »Dobro,«	A
Zdaj sva pa spet skupaj. In zakaj	Bog	te krivice ne maščuje?Ali je taka božja volja	A
Lahko bi nasejal uši.	Bog	sam na sebi je bil dober človek.Ni maševal v	A
CIRIL KOSMAČ . / »Jaz nič ne vem, bo že	Bog	dal, da bo vse prav.« »Bog, Bog, kakšen	A
nič ne vem, bo že Bog dal, da bo vse prav.« »	Bog,	Bog, kakšen Bog,«je Gilda razklenila roke.	A
vem, bo že Bog dal, da bo vse prav.« »Bog,	Bog,	kakšen Bog,«je Gilda razklenila roke.	A
Bog dal, da bo vse prav.« »Bog, Bog, kakšen	Bog,	«je Gilda razklenila roke.	A
»Komurkoli se potožim: bo že	Bog	dal.« Pologarica je rekla, da je to	A
oglasil proti Ravničarjevim novotarijam, češ da je	bog	ustvaril človeka zato, da bi delal sam, v potu	A
In razum, razum. Moj	Bog,	slabši kot živina.Sama požrešnost in tiranija	A
rekli tistemu nezakonskemu otroku, ki »ga je dal	Bog	«, to se pravi, da niti vedeli niso, kdo je	A
torej »božji otrok božji«, zakaj »dal ga je	Bog	«, rodil se je z nejasno pametjo in je ostal	A
je vreči na tla, pa se ni mogel, temveč se je	bog	vedi, zakaj - nemara prav zaradi sončnice pod	A
pogledala proti nebu in veselo kliknila: »	Bog	in sveta Lucija, kakšna sreča, lahko bi bil	A
mladosten in vedre njegove oči. »O, ti moj	bog	ti,« je govoril sam s sabo in kimal z glavo	A
»Dobro jutro. Ljubi	bog	nam je pomlad poslal.In zbogom!« je glasno rekel	A
rog. Bil je resen in mogočen kot sam gospod	bog	oče in je tudi zviška in srepo gledal po trgu	A
pregreho, nekaj božjih darov, ki jih je pravični	bog	naklonil Hedviki, Nanci pa ne.Ostala je sama	A
Uuu! ... Le zakaj	Bog	siromaku nič ne privošči, le zakaj?Uuu! ...«	A
nekoliko nerodni Okrogličar spotakne ob prag. »	Bog	in sveti Andrej dajta srečo!« pozdravi, kakor	A
po opravljenem delu legla s čisto vestjo. »	Bog	mi daj zasluženi počitek!« je vzdihnila z vsakdanjim	A
pomlel s čeljustmi in začel: »Veš, stari Rupar,	bog	mu daj nebesa, je bil takšna mrha, da še tega	A
pokazal, pač pa je premislil in spoznal, da ga je	bog	oče kaznoval, ker se je svojega naslednika preveč	A
sklenil, da se svojega naslednika, če mu ga bo	bog	dal, ne bo veselil in da ga tudi pomehkužil	A
ti mar nisem rekla, da zaupaj v božjo voljo.	Bog	že ve, kaj dela.In vsakih sedem let vse prav	A
vendar se je zadovoljila z grožnjo, da jo bo že	bog	kaznoval. »Moj bog, saj pob ni pri čistem	A
z grožnjo, da jo bo že bog kaznoval. »Moj	bog,	saj pob ni pri čistem, posebno zadnje čase ne	A
se je nenadoma otresla. »Hudič ga je dal,	bog	ga bo vzel, ali pa narobe,« je zaključila in	A
Marjanci. »Saj,« je zastokala Marjanca, »sam	bog	ve, pod katero nesrečno zvezdo si se rodil.	A
prešuštnici, ki zavaja dobrega človeka, ki mu pravični	Bog	- je že vedel zakaj - ni dal čiste pameti in	A
z njo je zaključil svoje kratko življenje.	Bog	ima v nebesih toliko duš.Eno izmed njih je poslal	A
Joj! Joj! -	bog	mu greh odpusti ... ampak pomisli, v kakšno sramoto	A
državo. Da, ta država je postala nekak nevidni	bog,	katerega pa je bilo treba bolj upoštevati kakor	A
vasi se je malo oddahnil, potem pa zavzdihnil „	Bog	in sveti božji križ", potrkal na prva vrata	A
ter začel iskati po umazanem podu. „O moj	bog,	odpusti mi!Kraljica nebeška, prizanesi mi!"	A
sprehajala po hrbtu kljukastega nosa, prisluhnila	bog	ve kakšni tišini, odtrgala vršiček mladega pelina	A
sta se zasvetila v umirajočem dnevu. „O moj	bog,	odpusti mi.Saj vem, da grešim, toda odpusti	A
0107163710~980107164111 .. . / zlato.53 . \/ „O moj	bog,	od kod monštranca?" je trepetal. „Saj vendar	A
kakemu otroku stopil na glavo. „Koliko jih je	bog	dal!" se mu je izvilo. „In nemara jih	A
/ zlato.54 . \/ „Sveta kraljica nebeška,	bog	nam daj srečen dan. Kakšne sanje!	A
Spet je zazvenelo. O, moj	bog,	zdaj zdaj mu lahko položi težko roko na rame	A
Njihove kosti še zdavnaj niso strohnele.	Bog	ve kje ležijo, samotne in zapuščene, ampak strohnele	A
katere je mislil, da ve zanje samo on in njegov	Bog,	vse je bilo zabeleženo na perforiranem traku	A
Mogoče to.	Bog	vedi. Zdaj se jima nasmiha mila zelenkasta	A
zelenih hribih se začne, pa tja do Baltika, moj	Bog.	Ta ulica, sončna na levi, velike sence na desni	A
reda, dejal je, da lahko njega samo Stalin in	bog	v nebesih aretirata, dejal je, da ko bo prišel	A
narodne in partizanske pesmi, bosanske sevdalinke,	Bog	ohrani, Bog obvarji in etc. Stisnjen venec	A
partizanske pesmi, bosanske sevdalinke, Bog ohrani,	Bog	obvarji in etc. Stisnjen venec glav med	A
komandant koncentracijskega taborišča. Ti ljubi	Bog,	vse to je res. Ekscesi in obscenosti nekega	A
Zdaj ste začeli razmišljati.	Bog	mi je priča, je rekel, da ne sodim med tiste	A
metali, kajti ni bilo leta, ko vsegamogočni	Bog	ni razlival svoje pravične jeze čez grešno deželo	A
skupine nikoli in nikdar nisem bil, tako mi	Bog	pomagaj, ker sem pošten kristjan.Nasprotno,	A
kaj dela čudeže in kaj bolezni. Rekel je, da	Bog	pač vsega tega ne pošilja nad nas.Najboljši	A
ali pijači, budni ali speči, živi ali mrtvi.	Bog	jim naj pošlje lakoto in kugo in vsem ljudem	A
dober večer. Kajti nazaj ni bilo nobenega	Bog	daj, nobenega odgovora, sploh nobene besede	A
podob, zaradi nekakšnega »čistega evangelija«,	Bog	jim pomagaj.Zdaj se jim tresejo riti pred Francozi	A
In še in še, brez konca in kraja. O	Bog,	je stokal možicelj, kaj sem ti storil, da tako	A
Noč za nočjo v njihovem varnem zavetju.	Bog	blagoslovi ženska bedra, zadnje prijetno pribežališče	A
mešetarka, ki mu jo je prekleti grof Lorcia,	Bog	mu pomagaj, pripeljal sem, da bi ga poniževala	A
pomiri. Med mrčesom in gomazljivci, ki jih je	Bog,	kdo ve za kaj in kdo ve komu v prid in komu	A
bojišču, a zdaj bojo pridrli z meči in vilami, in,	Bog	mu pomagaj, gnali ga bojo kot merjasca po hosti	A
razumel. Šesti dan Šesti dan je rekel:	Bog.	Kakšno ogabno stvar delaš z menoj?	A
storili na kopnem, boste veslali, je rekel, ampak	Bog	vam je dal srečo, da boste veslali na galeji	A
glasov, te blazne galebje govorice, ki jo je	Bog	poslal nad njegov napuh, tega ni mogel prenesti	A
se bo zatekel na drugi konec sveta in neba.	Bog,	je rekel tiho, z menoj je konec.Jaz ne vem,	A
odkrijejo pobegla galjota, potem jima noben	bog	več ne pomaga.Množica je nevarna.	A
- Moj	bog,	je dahnil Ot, ta človek blede.Od strahu se mu	A
nesramno, zagrizeno je zanikal krivdo in trdil, da	Bog	pošilja svojo štrajfingo na ta prave ljudi,	A
daljavi pripravlja, da jim stori dobro ali zlo,	Bog	daj, da dobro, in sveti Krištof in sveti Valentin	A
zaplavala čez njihove glave in vzlebdela v zraku.	Bog	Oče ob stvarjenju sveta, obdan z angeli, aleluja	A
bo odkrilo nekaj, česar še ne poznam. Morda	Bog.	Naj se mi odkrije.	A
veliko obrazov, tudi lepih, tudi bleščečih,	Bog	pa samo enega.Ve, da se dobro in zlo spopadata	A
vsak . / . / stran 40 . / trenutek, in da je	Bog	na strani dobrega, kje pa bi naj bil? Toda tukajšnje	A
čez prostor, da bi škofu poljubil prstan. -	Bog	vas sliši, je rekel knezoškof, tudi če ste manj	A
ti praviš, da ni nič novega... Usmili se ga	Bog	nebeški!Kaj pa je bilo, da so bili oča na parah	A
bilo tako hudo, da so od same žalosti umrli.	Bog	jim daj večni pokoj. Franc: Tudi mati so umrli	A
pet tisoč sedemstopetinpetdeset let, kar je	Bog	svet ustvaril, štiri tisoč in sto let od vesoljnega	A
kakor da bi gledala Katarina in ne ona, ne glej,	Bog	vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme	A
gledala Katarina in ne ona, ne glej, Bog vse vidi,	Bog	vse ve, greh se delati ne sme. Na vozove	A
človek zamahne z bičem, ga potegnem s konja in	Bog	mi odpusti, namočim ga v tem potoku z vsem njegovim	A
noža, vrat, obraz nekega portugalskega vojaka,	Bog	mi odpusti to misel, Bog mi odpusti.Zadenjsko	A
portugalskega vojaka, Bog mi odpusti to misel,	Bog	mi odpusti.Zadenjsko se je umaknil, se spotaknil	A
nobenega smisla, to je bilo najhuje, da se je	Bog	umaknil nekam pod daljno nebo, ki ga je gledal	A
gozdovih za njo, od tega ni bilo sna, ker je bil	Bog	naenkrat tako daleč. Od tega je bedel v Lizboni	A
nad seboj. In šele pod zimo se bodo vrnili,	Bog	daj, da bi se vrnili vsi.Čeprav so bili na varnem	A
notranjost, odprta je bila, odprta notranjost,	Bog	daj, da ni bila brezno, njena notranjost.Med	A
še je hudo, Kelmorajn je naenkrat zelo daleč,	Bog	še dlje, vojvoda Mihael s palico pa blizu, čisto	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani