nova beseda iz Slovenije
epopej, potlačenega naroda spomini? Pred duhom | bliskoma | se mi vrsté krvavi boji, divjih ljudstev gonja | A |
se kvišku, zdaj spuščajo v reko, ščuka vmes | bliskoma | švigne, ej, to zbežijo, pa ne vse.Glej, z ribico | A |
je drznila nadenj. Ti ‒ stara baba!? ji je | bliskoma | iztrgal kuhalnico in jo zalučal visoko nad stenami | A |
proti drvarnici, vštric cirkularne žage pa se | bliskoma | potuhnil in pognal v tek, se valil navzdol po | A |
lesa pod jez, odprli zatvornico in splav je | bliskoma | drvel v dolino. Pozimi, ko je zamrznil sneg | A |
/ . / stran 431 . / njegove roke, ki jo je | bliskoma | dvignila na pot in precej izpustila.Ko je že | A |
oprezno umaknil par korakov nazaj, potem pa se | bliskoma | obrnil in jadrno zbežal okoli vogala. Na kuhinjskem | A |
po naravnem zakonu. Vest o naši stavki se je | bliskoma | razširila po Ljubljani in vzbudila velikansko | A |
Miha se je zakrohotal. Janez se je | bliskoma | zasukal. »Zakaj to?« je zagrmel nad hlapcem | A |
sedla tršata muha martinčku prav pred nos. | Bliskoma | jo je pograbil in pohrustal.Tako mu je bila | A |
nesrečna loputnica, ki ga je zaprla v ječo, je | bliskoma | šinil in v dolgih skokih zbežal po ravnici. | A |
Kar je zapazil v izložbi otroški voziček. | Bliskoma | mu je šinilo v glavo: kaj, če bi ga kupil za | A |
bogati kupci. Dobro bodo plačáli ‒« Tračan je | bliskoma | odjezdil, za njim je zvedavo gledal pastir in | A |
pretorija pred Hilbudijevim šotorom je bilá | bliskoma | zbrana četa.V taboru se je pojavil Hilbudijev | A |
hunsko kletev na Slovena, zasukala konja in | bliskoma | odbežala nazaj. »Epafrodit, ali še praviš, da | A |
četo, hunska konjica se je razklala in obletela | bliskoma | Slovene, da bi jim udarila za hrbet.Klin se | A |
Odžene se s krepkimi, naglimi zamahi, ki ga | bliskoma | prenesejo h kamnitemu bregu s krpami mivke med | A |
popolnoma mrtev in neubogljiv, drugi del je dojemal | bliskoma | in izredno ostro.Videla sem reči, ki jih prej | A |
še eno knjigo. Obrnjena je bila proti meni; | bliskoma | sem jo ošinila in potem sem se morala veš čas | A |
prišla sem?« jo je ostro vprašal. Njegov obraz je | bliskoma | postal strog in napet.Tudi drugi so se zdramili | A |
otranjimi očmi, in že je vse potonilo v črno temo. | Bliskoma | sem se zavedel in se na pol dvignil, da sem | A |
V Mostah!" | Bliskoma | še spotakne Japca, ki se je ravno zagnal, da | A |
je spreletelo dečka skoraj boleče veselje. | Bliskoma | se je obrnil k njima in otroci so se nemo zazrli | A |
zdaj v hmeljske nasade, ki so od časa do časa | bliskoma | migotali mimo oči, zdaj v hribovje, ki je počasi | A |
Duša se mu je tajala, v bežnih spominih je | bliskoma | doživljal svojo lepo mladost, nerazdružno spojeno | A |
mogel Majar kaj takega nadejati, zgrabi Vejan | bliskoma | za čašo in mu jo vrže z vso silo v obraz. | A |
oči; tedaj se sunkoma razmakne silni zastor, | bliskoma | plane luč iz višin, v trpljenju in zmotah zaželjena | A |
glasom, ki ni bil njegov. In prešinilo ga je | bliskoma, | da bi skočil čez prag, potuhnil se v gnečo, | A |
od tod, od ondod, poseglo ter se približalo | bliskoma; | vztrepetal je, skočil je na strop svoje nizke | A |
zleknila na hrbet, zazehala je nastežaj, nato je | bliskoma | planila.Švigala je sem, švigala tja, iz kota | A |
svetlorumenih oči je bil poln začudenja; ali kadar je | bliskoma | švignil iz globokih jam ter se za pol hipa uprl | A |
razgledaval po vrtu, po lokah in gozdovih. Ali | bliskoma, | hitrejše od misli, je planil lisjak ter zgrabil | A |
Stresel me je mraz, pogledal sem proti nebu in | bliskoma | so bile vse zvezde tam, kamor jih je bil Bog | A |
stopil, se je zamajala senca in je ugasnila | bliskoma | ...Ali je bil človek, ali je bil spomin tvoj in | A |
durim. Švignila je miš po stopnicah, švigala je | bliskoma | po izbi, izgubila se je morda in ni našla poti | A |
odhitel voz, odhitel pobliskoma iz mesta, hitel | bliskoma | preko polja, preko travnikov, po lepi neznani | A |
krščanski, Bogu in gosposki vdani ljudje. Po | bliskoma | so švigale iz kraja v kraj, kakor kuga: ne gora | A |
utolažljive, brezglasne samote kakor ob tistih urah. | Bliskoma, | strašno v svoji razločnosti se je prikazalo | A |
lica; kakor se je podoba prikazala, tako je | bliskoma | ugasnila, izginila - svetloba v svetlobo.Kadar | A |
z zobmi šklepetajoč; vse, kar je bilo, se je | bliskoma | zasvetilo pred menoj v svoji trdi, neusmiljeni | A |
povelja, in vojaki so prezentirali. Potem je | bliskoma | vse izginilo v mesto. »Kdo je bil ta dostojanstvenik | A |
»Kaj vraga!« vzkliknem začuden. | Bliskoma | je pri meni profesor in mi s široko svojo dlanjo | A |
oko me je obsevalo dolgo dolgo. Nato je bila | bliskoma | pri ograji, in toliko da je čulo uho nje plašne | A |
biričem. Ti so tega namiga že pričakovali in | bliskoma | uderó iz dvorane po orodje, nalašč pripravljeno | A |
hudobnika, ki nam je zavédel nadškofa Martina!« | Bliskoma | potegnejo svetle meče in prisezajo, da me razsekajo | A |
Tukaj se mi nudi rešitev! | Bliskoma | splezam preko ograje in begam po vrtnih gredicah | A |
Klink! Pokril sem glavo in | bliskoma | sem stal z znojem oblit na ulici.Tam pa sem | A |
je pretreslo in sapa je kar zapiskala iz nje. | Bliskoma | je bila z roko pri zemlji ter dvignila kamen | A |
bilo konec. Meta je nekaj zastokala, nato je | bliskoma | potegnila roke izpod skale in se vzdignila z | A |
bogato zalogo »malega kruhka«. Nato sem bil | bliskoma | pri bratih, ju železno pograbil za tilnik, z | A |
se mu ni nič. Takoj je zopet stal na nogah in | bliskoma | je imel v rokah dobro nabrušeno tolminsko nožičko | A |
oženim pri Presečnikovih, če me ti hočeš.« | Bliskoma | je dvignila glavo in tudi telo je stegnila, | A |
zaklical cesar ostro. Mladi ulan se je stresel, se | bliskoma | obrnil ter stal kakor sveča. Nato pa je viknil | A |
očesom opazoval dečkovo ozadje. Nato pa je | bliskoma | pograbil Selana za vrat, a z desnico mu je švignil | A |
Pa se mu ni posrečilo. | Bliskoma | mu je bil razljučeni učitelj za hrbtom in sekal | A |
orožje ter ga nameril po nasprotniku, ki pa se je | bliskoma | postavil v bran.Čulo se je, kako je bil meč | A |
rokami pograbiti okrog vrata, poprijel ga je | bliskoma | okrog pasa, dvignil ga v zrak ter treščil na | A |
skočil na primero iz sedla na zemljo ter zopet | bliskoma | v sedlo nazaj.Tudi stoje je jezdil ter pri tem | A |
steni ter se sklonil pod mizo. Pri tem pa je | bliskoma | spravil dolgo haljo raz sebe ter izza pasa potegnil | A |
Vsa poezija izgine pri tem imenu! | Bliskoma | se obrne ‒ in pred njim zvija telo tisti dolgi | A |
izgine in hipno se posuši cvetje. Prešine ga | bliskoma | grozna misel, kaj potem, če bi ga ona tudi ljubila | A |
zavoljo meje!« Res je grofica s konjem kači enako | bliskoma | zavila okrog zidovja in zdajci obstala sredi | A |
je prešinilo: baron Konštantin ve resnico! | Bliskoma | se je dvignila in takoj je bila iz sobe. Kakor | A |
. / stran 56 . / Jeremija Wulffing se je | bliskoma | vzdignil z mesta, kjer je sedel, z roko pa je | A |
da bo z njo ravnokar sunil ob zemljo, se je | bliskoma | obrnil, da je zopet stal na nogah. Našim dekletom | A |
prepregli čez in čez neba obok. Zatulil je vihar in | bliskoma | napolnil vso dolino z grozonosnimi svojimi močmi | A |
Ali ugledavši lovca, dvigne se ranjena žival | bliskoma | z zemlje in sredi pota se srečata z nasprotnikom | A |
tam ležal precèj časa, ko me pokliče: mTine!l | Bliskoma | sem bil pri nji.mTine,l pravi s slabim glasom | A |
svoje pesti in pa neokreten pipec, katerega je | bliskoma | potegnil iz žepa ter začel ž njim kakor besen | A |
kajti oni tihotapni zasledovalec Blažev šinil je | bliskoma | iz trave na cesto in se zaletel od zadaj Blažu | A |
stena zrl v te pošasti. Godilo pa se je vse | bliskoma. | Kapitan ni imel časa, prijeti za stol in dvigniti | A |
Obloški Tonček je vestno izpolnjeval svoj posel. | Bliskoma | je bil zvezal Vernazza in zamašil mu usta z | A |
bi ne hodili gor v goščo. Vse to je fantu | bliskoma | šinilo po glavi in sklenil je hitro, iti nazaj | A |
Polonica, kaj se mudiš?« veli zopet Nande ter skoči | bliskoma | na ogel hiše.Dozdevalo se mu je bilo naenkrat | A |
misel: »mati« streznila jo je iz polzavesti in | bliskoma | bila je deklica v svoji sobi ter hotela poriniti | A |
imeli že popred razložiti. Ciganje so bili | bliskoma | oddirjali, ko so imeli dečka med seboj.Imeli | A |
Nepričakovana vest o veselici pri Medenovih se je | bliskoma | razširila po trgu.V stalni krčmi uradnikov, | A |
se ni mogel več premagovati. Prijel se je | bliskoma | z levico za močno vejo, ki je molela nad vodo | A |
besedice, pa je zavoljo Korenovega odskoka zdričal | bliskoma | proti ribnjakovi sredini. Ves ta tragikomični | A |
frivolnih nazorov. Samo en trenutek mu je prišla | bliskoma | ta misel, zaničljivo je raztegnil ustni.Misel | A |
v tem trenutku je pogledala še enkrat naglo, | bliskoma | doktorja in noga ji je hotela zastati.Pa to | A |
sosedje in drugi znanci, med katerimi se je bila | bliskoma | raznesla vest o Molkovi nezgodi, in ti so s | A |
zadnji prijateljevi opomnji ni smejal, nego | bliskoma | se je ozrl v Petra, kakor bi hotel pozvedeti | A |
Samo prej je še prijel jo hitro čez pas in jo | bliskoma | poljubil na majhne rdeče ustne. Odrinila ga | A |
/ stran 99 . / Samo dvojica iskrih oči je | bliskoma | potovala od njenega lica do slikarjevega in | A |
Samo prej jo je še hitro prijel čez pas in jo | bliskoma | poljubil na majhne rdeče ustne.Odrinila ga je | A |
zažvižga. Ujede vzlete visoko v zrak in malone | bliskoma | planejo na barbare-zrakoplovce, ki so dospeli | A |
strup ni strupen.« Rekši, seže Abadon-Samorad | bliskoma | po obe steklenici na sodni mizi, namreč po tikvico | A |
ljubezen in v žilah mu zavre besen srd na Abadona. | Bliskoma | se spusti iz višave in se zgrudi pred Cvetano | A |
jezero, le tu in tam se je vžgala luč in se | bliskoma | pognala preko ravnine. Ta večer je v Lovraču | A |
grel na soncu. Ko pa začuti stopinje, švigne | bliskoma | v bližnje grmovje.Bilo je, kakor bi ves svet | A |
bo moral živeti zanaprej brez njenega sadu. | Bliskoma | jo je izruval in tekel z njo proti vratom, ki | A |
kril in že je mislil, da šine zdaj pa zdaj orel | bliskoma | do njega in ga pograbi z ostrimi kremplji.A | A |
je popustila vrv, in Kekec jo je odvil naglo, | bliskoma. | Možiček je odskočil od bukve in se je trikrat | A |
in premišljal in si ni vedel pomagati. Toda | bliskoma | mu je šinila v glavo misel, da se je je Kekec | A |
skočil h Kekcu. Nož je potegnil iz žepa in je | bliskoma | prerezal vrv.»Kekec, dobro si si izmislil to | A |
oni strani in Kekec je videl, kako je šinil | bliskoma | z vrha v strašni prepad.A z njim je zdrknil | A |
hitreje tja, je sedel na svojega kozla, ki ga je | bliskoma | po zraku prenesel čez gore.To staro pripovedko | A |
je izginil za škrbastim snežnikovim robom. In | bliskoma | se je razgrnila okrog in okrog tema, tako črna | A |
Polonici posrečilo, da si je osvobodila roko. | Bliskoma | je segla pod zglavje svojega ležišča, nekaj | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |