”Zdaj sedi, Metka, nevestica, na mojo desno stran!“
Sedla sta in -- cin, cin, cin -- je odhitel voz, odhitel pobliskoma iz mesta, hitel bliskoma preko polja, preko travnikov, po lepi neznani pokrajini, in zvezde so sijale. Dolga je bila pot, ali belci so bili urni, kakor peroti so frfotale dolge bele grive.