Potem pa je obrnila zorno lice proti meni, in nje oko me je obsevalo dolgo dolgo. Nato je bila bliskoma pri ograji, in toliko da je čulo uho nje plašne besede: »Posloviva se po vaši navadi!«
Že je pritiskala svoje lice k mrzlemu železju, in na to lice, voljno kakor ličece dozoreli breskvi, pritisnil sem usta in učakal prvi srečni trenutek na stari materi zemlji.