nova beseda iz Slovenije
niti dotakniti«. Da ne omenjamo prizora pri | Dostojevskem: | »Z vrvi je snel robec in z njim zamenjal krvavo | D |
predavanju o velikem ruskem pisatelju Fjodorju | Dostojevskem | dejal, da je Tony Blair zagotovo najbolj »nedostojevljanski | D |
je naslovno inspiracijo za svoje besedilo o | Dostojevskem, | bulmastifih in slovenski politični sceni črpal | D |
v brezno. To se mi dogaja pri Ibsenu in pri | Dostojevskem. | V takšnih primerih potrebujem pomoč. | D |
Maksimu Greku, predstavniku ruske mistike, pri | Dostojevskem | in Bahtinu, v frančiškanski sholi (zlasti pri | D |
28. in 30. majem) je dolga osem ur, Demoni po | Dostojevskem | v režiji Petra Steina (na sporedu bodo med 3 | D |
jo je kot roman o človeškem nemiru, prosto po | Dostojevskem | pa bi Zvenenje v glavi lahko imenovali tudi | D |
s svojo poslednjo opero: Iz mrtvega doma (po | Dostojevskem) | , Katja Kabanova (po Nevihti A. H. Ostrovskega | D |
tudi prvi človek v Sloveniji, ki je pisal o | Dostojevskem. | V svoji književnosti se je oslanjala, kot je | D |
lastna študija o Proustu ali Pirlovčeva študija o | Dostojevskem. | Da je ta koncept Sto romanov uspel, je zasluga | G |
commedio v hamburškem Thalia theatru, nato opero po | Dostojevskem | Aus Einem Totenhaus v Bonnu in potem se je vsa | G |
svetovni borec za zaščito okolja, sposodil pri | Dostojevskem, | ki je zapisal: »Svet lahko reši samo lepota | P |
Prešeren, tako kot je Rusija prepoznavna po | Dostojevskem | in Tolstoju, ki bosta še dalj časa znana.Sliši | P |
tisto bi se dalo očitati tudi Maupassantu in | Dostojevskemu. | Kdo je poet, če ne piše naravnost iz sebe? | B |
mogoče najti komaj kaj, kar bi govorilo v prid | Dostojevskemu. | Zahodna cerkev se je res s pomočjo milanskega | B |
določenih segmentih šteje za francoskega ekvivalenta | Dostojevskemu? | Miller občuduje pustolovce, bojevnike, osvajalce | D |
himnah kot v Zaročencih), kaj šele kakšnemu | Dostojevskemu. | Takšne bogoiskateljske razsežnosti v Prešernu | D |
Sartre, veliki ateist 20. stoletja, je pritrdil | Dostojevskemu, | brez Boga ne more biti veljavnih moralnih načel | D |
sicer vzeta iz novele Leskova, bolj približuje | Dostojevskemu, | njegovemu espriju in temeljnih eksistencialnih | D |
nekateri so pripisali veščino dramskega pisanja | Dostojevskemu; | naštejte tri ruske skladatelje | D |
družbi je nemoralno,« je zapisal Hemingway. Po | Dostojevskemu | so mnogi ljudje »zato tako nesrečni, ker ne | D |
naju Ata potolaži, češ da kopriva ne pozebe. | Dostojevskemu | je žal, ker ni spoznal pevke.Povem mu, da je | D |
ruskih kriminalcev. Presodila sta, da bi se | Dostojevskemu | prilegla rdeča barva, ki se v debelih ostrih | D |
neprestanega napovedovanja dogodkov, skupno Balzacu in | Dostojevskemu, | Jola Škulj pa je vzela v precep Nespodobno anekdoto | D |
Gotski gozd Mihu Černecu - | Dostojevskemu, | ki je zahteval v pisanju več intimnosti Cesta | D |
Kunderi, Elfriede Jelinek, Harukiju Murakamiju, | Dostojevskemu, | Cezarju, Goetheju in še šestim literarnim imenom | D |
bilo Darwinu 23 let, Bismarku 17, Marxu 14, | Dostojevskemu | 11, Prešernu in Slomšku 32 let. Na razdobju | D |
nekaj časa le jezno pogledoval -- zdaj proti | Dostojevskemu, | ki kljub bradi, ki se je bila med oblaki še | P |
kljub Ibsnu ali Hamsunu, niti Rusov, kljub | Dostojevskemu | ali Pasternaku.Schengenska meja se je vsilila | P |
ki prihaja iz Pennslovenie in je morda bodoči | Dostojevski, | on mora vedeti, da ima French Quarter svojo | A |
Blaumann, »o tem ni nobenega dvoma. Razkolnikov, | Dostojevski. | «Hotel je reči, že že, a primerjava z nedeljskimi | A |
Slovencev, deluje kot kak Eks-Gregorčič ali | Dostojevski, | kot sta svoj čas rekla Štritof in Osterc.Ali | B |
Gogolj ali kot psihološki realist in fantast | Dostojevski; | to stori, kot pravi Nirman Moranjak Bamburać | B |
odšel in zakoračil v vodo. Drugi beraški romar, | Dostojevski, | pa pravi: "Socializem je ... sinje, malce vlažno | B |
je polemiziral s klasiki, kot sta Puškin in | Dostojevski: | Starka je absurdna parodična variacija Pikove | B |
zadrževali mnogi Rusi, npr. Gogolj, Tolstoj, | Dostojevski, | Čehov), kjer je preživel zadnje dvajsetletje | B |
deliričnih stanjih, ki jih popisuje tudi Fjodor | Dostojevski. | Umetniški svet Venedikta Jerofejeva je svet | B |
kraj, ki se mu niso mogli ogniti ne Puškin ne | Dostojevski | in ne Beli.Vse do danes je Peterburg/Leningrad | B |
pripombo, da vendarle gre za roman o mrtvem Domu ( | Dostojevski! | ) z anekdotičnim Puškinom; o tem nas Puškinov | B |
naključja, kaosa in organizirane metode. Kakor | Dostojevski | v Wiesbadnu, Hamburgu ali Baden-Badnu, tako | B |
Kischa, ne samo za literarnega genija, kot je bil | Dostojevski, | ki je sam doživel ob njej najvišje vzpone in | B |
rusko idejo iz devetnajstega stoletja, ki jo je | Dostojevski | leta 1861 v seriji člankov o ruski literaturi | B |
tudi hudičeva zadeva, natančno taka, kakršno je | Dostojevski | mnogo let pozneje popisal v svoji priliki o | B |
je zapustil v svojih dnevnikih in pismih. | Dostojevski | je umetnost pojmoval kot človekovo avtonomno | B |
druge človeške dejavnosti ne obsegajo. S tem je | Dostojevski | umetnost že povzdignil na raven nečesa izjemnega | B |
najpopolnejšega. Obenem s tem pa je trdil | Dostojevski | še nekaj drugega. Umetnost ni samo celovit izraz | B |
sestavni del njihovega kolektivnega bitja, se je | Dostojevski | šele do kraja izjasnil o svoji literarni ideologiji | B |
literarni ideologiji. Peter Veliki, tako je menil | Dostojevski, | ki je carja na tihem občudoval skoraj kot Aleksandra | B |
in splošnega človeškega preporoda. V tem je | Dostojevski | videl najboljše poroštvo, da se mu izplača tudi | B |
skoraj v ničemer. Ta ruski duh, o katerem je | Dostojevski | govoril s tolikšno zanesenostjo in na katerega | B |
odpovedjo vsem posvetnim dobrinam. Skratka: če je | Dostojevski | mislil, da verne duše ruskega preprostega človeka | B |
Nič. S to svojo literarno ideologijo se je | Dostojevski | pregrešil celo zoper Boga.Ko je trdil, da si | B |
v njegovem osebnem pohlepu po moči. 2 Toda | Dostojevski | je pisal tudi romane.Tu, v romanih samih, pa | B |
tudi svoj pobožni odnos do nje je imel v mislih | Dostojevski, | ko je v pismu A. N. Majkovu leta 1869 zapisal | B |
ostal vse življenje v njihovi duši« (podčrtal | Dostojevski) | . Ta sveta duša pa postane za Dostojevskega v | B |
zbranostjo in pobožnostjo. In temu ustrezno | Dostojevski | tudi ravna, kot je razvidno tudi iz njegovih | B |
izraža kot ljubezen. In to je tisto bistveno: | Dostojevski | je pravzaprav ljubeči idiot.Prav tak ljubeči | B |
knez Miškin so drugi. In prav tak je tudi | Dostojevski, | Dostojevski kot pisatelj. Dostojevski kot pisatelj | B |
so drugi. In prav tak je tudi Dostojevski, | Dostojevski | kot pisatelj. Dostojevski kot pisatelj prestreza | B |
tudi Dostojevski, Dostojevski kot pisatelj. | Dostojevski | kot pisatelj prestreza vse, kar tako ali drugače | B |
ki je sveta in zatorej nedotakljiva. Pri tem | Dostojevski | sam, ki bi veliko rajši videl, da bi ga pri | B |
njegovih dnevniških zapiskov in pisem, v katerih | Dostojevski | ni več pisatelj in zapisuje stavke, iz katerih | B |
uresničeval v zgodovini, sta vstala že Kierkegaard in | Dostojevski | in povedala, da je objektivizacija človekove | B |
posledica njegovih odrešeniških pretenzij. Že | Dostojevski, | ki je prvi spregledal iracionalne zgodovinske | B |
je živel peti evangelist, Fjodor Mihajlovič | Dostojevski. | Živeti tako, kot da je Jezus stalno med nami | B |
tudi nas, sta prav doumela in izrazila šele | Dostojevski | in ruska religiozna filozofija: to je bila in | B |
svobode. Tudi to je zaslutil in napovedal že | Dostojevski, | ko je položil v usta Šigaljova stavek: »Začel | B |
kakršni so zapadali celo tako veliki duhovi kakor | Dostojevski, | Berdjajev ali sodobni Solženicin. Kakor pravi | B |
menila. V pismu ti ne morem razložiti, kaj je | Dostojevski, | kaj je Tolstoj -- razložil si boš sam, nekoliko | B |
strujo. Prijatelj si je pomagal z mislijo, da je | Dostojevski | pač realist neke višje ali globlje vrste, nekakšen | B |
nevarno mestece, kakor ga je nekoč imenoval | Dostojevski, | toda razumen človek, kakršen je Kosmač bil, | B |
Župančič, Cankar, Levstik, Nietzsche, Bernanos, | Dostojevski, | Andre Gide, Chesterton, Goethe, Werfel, Tolstoj | B |
obdobje meščanskega romana in nazadnje postroman ( | Dostojevski) | . Lukács se je v času prve svetovne vojne, ko | C |
zla, Hugo: Nesrečniki, Tolstoj: Vojna in mir, | Dostojevski: | Zločin in kazen, Eliot: Middlemarch, Hardy: | C |
1919 (1932) in Veliki denar (1936, sl. 1962). | Dostojevski, | Fjodor (Mihajlovič) (1821 - 81), ruski romanopisec | C |
umora in suspenza. V Idiotu (1868, sl. 1925) je | Dostojevski | ustvaril svojega najbolj skrivnostnega junaka | C |
TkS Eden največjih svetovnih romanopiscev, | Dostojevski, | je ustvaril šolo ruskega realističnega leposlovja | C |
njen spust v pekel, vendar je znal - kakor | Dostojevski | - odkriti (se pustiti odkriti od) Kristusa, | D |
se ve? Pri meni je bil za Novo zavezo kriv | Dostojevski. | (nasmešek) Kadar se pojavljate v javnosti | D |
romanu Bratje Karamazovi prepričljivo prikazal | Dostojevski, | ki skozi usta demoničnega inkvizitorja razlaga | D |
še naslednje leto skupaj pridelujejo kruh. | Dostojevski | s tem opiše, čemu so rabile starozavezne Božje | D |
pet let izgnanstva tod preživel tudi Fjodor | Dostojevski) | , niso izselili nikogar.Ljudje so še naprej mirno | D |
sreče brez svobode. V nasprotju s Prešernom pa | Dostojevski | trdi ravno nasprotno; meni namreč, da sta sreča | D |
Berdjajev nameni temi Velikega inkvizitorja, ki jo | Dostojevski | razvije v romanu Bratje Karamazovi.Gre za temo | D |
Ivan upira Bogu in ureditvi božjega stvarstva. | Dostojevski | s tem izrazi svoje stališče, da je krščanska | D |
nad nedolžnim otrokom. Za Berdjajeva je bil | Dostojevski | učitelj pravega krščanstva, ki temelji na Kristusovi | D |
od Kristusovega nauka. V tem pogledu je prav | Dostojevski | tisti, ki se vrača k izvornosti Kristusove besede | D |
Morda blag udarec na možgane, ne na srce | Dostojevski | je nekoč izjavil, da je med svojimi potepanji | D |
Nič nenavadnega, saj je lik ustvaril genialni | Dostojevski, | in zanj potil krvavi pot!Oglejmo si ga pobliže | D |
v televizijskih komičnih nanizankah) bi bil | Dostojevski, | obrnjen na glavo: knez Miškin bi se potil v | D |
blato »veliki« in ker so ljudstvu, kot pravi | Dostojevski, | takšni padci vselej v veselje.Pač pa zato, ker | D |
pomeni, da imamo obratno od tistega, kar pravi | Dostojevski, | ko v Bratih Karamazovih opozarja, da če Bog | D |
jih je nekoč v posebno konstelacijo postavil | Dostojevski! | Idejo Hymnusa nosim že dolgo v sebi. | D |
trije preroki, vendar tega ne povezujem tako kot | Dostojevski. | Prepričan sem o upanju, ljubezni in čustvih, | D |
uresničilo. Šele po njem so prišli Baudelaire, | Dostojevski | in Proust, Wagner, Debussy in Bartok, Gauguin | D |
ruskih pisateljev so mu najbolj všeč Tolstoj, | Dostojevski | in Čehov, med tujimi pa še iz mladih let ceni | D |
Nikoli nisem marala kakšnih jokajočih romanov, | Dostojevski | me je pa vedno znova fasciniral.Iz otroštva | D |
zrenja, ki je že prodrlo skozi mrak ateizma. | Dostojevski | je namreč »storil več kakor to, da je predvidel | D |
obrazložitve. Se bo zato uresničilo to, kar je | Dostojevski | izrazil s stavkom »Če Bog ne bi obstajal, bi | D |
pisatelje sem si izbral, to so Shakespeare, | Dostojevski | in Ivo Andrić.Zlasti Ivo Andrić. | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 42 142 242 342 442 542 642 742 842 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |