živel (1.001-1.100)

Tukaj ostanem in ne grem nikoli več domov.	Živel	bom lepo, kakor živite vi, stric!In živinico	A
No, Kezovec ni kazal nikjer, da je bogat.	Živel	je preprosto in bil z malim zadovoljen.Poštenjak	A
doseže. Zase je lahko mirne vesti rekel, da ni	živel	tjavendan.Bolcmanove njive so bile gnojene in	A
je vedno spravilo v slabo voljo. Preveč je	živel	z delom na polju in v hlevu, da bi mogel razumeti	A
prav tako tudi družinski pes. Černelič je	živel	še nekaj let, pa se je hudo postaral, hlapca	A
prale in mu skrbele za dobro počutje, je veselo	živel	in je dobre volje še danes, če ni medtem od	A
dosti zaupal. Mnogo je verjel človeku, ki je	živel	od svoje mladosti v težavah.Suh je bil še bolj	A
gledali in zaslišala sva vzklike: »Ta ne bo več	živel.	« Na tleh se je premetaval v bolečinah težko	A
že ne bom mazal rok! Če ti je namenjeno, boš	živel,	če ne, boš umrl.« Ranjeni je bil kljub strašnim	A
vojska, pa te rane, uh. Doma bi ostal, pa bi	živel	in delal.No, no, recite mi, zakaj je vojska	A
si ga ogledal in dejal: »Dve, tri ure bo še	živel,	več ne bo.«Tudi razjezil se je.	A
zelenih bukovih vejah. In nekoč bi govorili:	Živel	je nekoč komandant Tomšičeve brigade, španski	A
zasmejal in zaplesal s kozarcem. »En starček je	živel	tam na Dolenjskem...« V ta veseli vrvež je vpadel	A
kozarcem vina in prepeval dolenjsko »En starček je	živel	v dolenjskih gorah...« Brigadni harmonikarji so	A
se tolkli, temveč bomo pisali tudi, kako je	živel	in se obnašal naš človek, in tudi to, kako je	A
Vse konje so dali v oskrbo njemu.	Živel	je z njimi, spal je vedno stisnjen to noč k	A
kadar razmišljam o sebi, si zaželim, da bi	živel	in delal v taki gorski samoti, spojen z deviško	A
je vroča od nenehnega razmišljanja. Doma je	živel	trdo.Obdeloval je zemljo, redil živino, vstajal	A
Seveda, če Mirko ne bi bil šel čez mejo, bi še	živel	in delal na žagi, tako bo pa občina plačevala	A
tudi bodo, dokler bo svet stal in naš narod	živel.	Župnišča pa uporabljajo dohodke za višje cerkvene	A
matere, in preveč imam dobro svojo mater, da bi	živel	v takem peklu.Saj tvoj oče je dober, ampak hlače	A
mu je bilo za lepo Kristino. Upal je, da bo	živel	z njo v skriti ljubezni.Končano je, je zašepetal	A
kjer so ga položili na suknjiče. »Ne bo dolgo	živel,	« je šepnil Skočirjev. Korle je bledel.Pred oči	A
zaslužka. Nekateri so pa govorili: Dokler bo	živel	cesar Franc Jožef, bo dobro na svetu.Cesar so	A
Sam veš, da imam leta. Kakor želiš, tako boš	živel.	Tudi v tovarno boš lahko šel, kot so šli drugi	A
škripanja z zobmi. Devetdeset let si v miru	živel,	delal keblice in čebrice, kadi in ribežne za	A
ti bile sosedove Rokodelske novice. Mirno si	živel	v strahu božjem in tudi tak umrl.« Tako je	A
Osemdeset jih že ima. Hm, kaj bo večno	živel?	Svojih sorodnikov pa ne vidi, da bi jim kaj dal	A
Samo gledam, poslušam in si mislim, da bi rad	živel	za vero. Oktober 1937.	A
živeti,« je osorno odgovoril. »Če bi ded še	živel,	bi ti take napel, da bi te v oči zeblo.Župnik	A
občutim, da bi imel kakšen greh. Delal sem in	živel.	Vstajal sem z dnem.	A
zakrknjen, polpismen hribovski kmet. Rad bi pa še	živel,	čeprav jih imam oseminsedemdeset.Žal mi je za	A
na trgovino. Čimveč pridelaj, da boš skromno	živel.	Pridelaj pšenice, ječmena, koruze, največ pa	A
čeprav ni več beračil, ker je dobival pokojnino.	Živel	je v vasi in za otroke cele doline delal piščalke	A
sklicujejo na tega ali onega modrijana, ki je	živel	v preteklem stoletju, ko še ni bilo radia, letal	A
Škof Rožman je umrl v Ameriki.	Živel	je v zmoti.Kot vladika bi moral vedeti, kje	A
Zaječal je. Zakaj ne bi	živel	vsaj še štirideset let.Veverice so metale okleščke	A
Bil je to davno umrli domači rezbar, ki je	živel	in umrl od vseh pozabljen. »Ej, ti Janko, površen	A
tulil po gozdu. Zamišljal si je, kako lepo bi	živel	z izobraženo Milko.»To si mi naredila?!« je	A
Furlanskem in na Goriškem in ki bi bil lahko prijetno	živel	na patrijarhovem dvoru, da ga ni ljubezen zapeljevala	A
njegov sin Jezus, čigar duh je v telesu Pavla	živel	triintrideset let med nami.« »Ali preklinjaš	A
in vam pomorem, da ga primete. Mladi mož je	živel	precej daleč od mojega gradu; le enkrat je prišel	A
197 . / imetju najmanjša škoda, dokler bom jaz	živel.	Prisegam vam: dokler mi ostane košček zemlje	A
kot opat mirno in v zadovoljstvu in izobilju	živel,	če mi ne bi bilo za naš stari in plemeniti rod	A
Matija. »Prior je pravil, da je v starih časih	živel	neki grški modrijan, ki je učil, da so proti	A
katerega je bil Rovan rešil iz samostanske ječe.	Živel	je tedaj na grajščini Svibno, kjer je poučeval	A
je bil šel na Dunaj pričat proti Albertusu.	Živel	je popolnoma zase in občeval skoro izključno	A
biti! Škoda, da so minili tisti časi, ko je	živel	kralj David in svoje stare ude pri mladih devicah	A
XLIII. Odkar je Rovan	živel	zopet na smreškem gradu, ni skoro z nikomer	A
le redkokdaj v dotiko. Kakor kak samotar je	živel	na gradiču in opravljal namesto bolnega očeta	A
Na Tirolskem ali na Solnograškem je bival in	živel	na stara leta doma v pokoju. Govoril je rad	A
svobodnih, ga je vtaknil v železno kletko. Prej je	živel	med brati in sestrami, med svojim plemenom	A
Jaz nisem niti koketiral.	Živel	sem sam zase, želel bližino svoje oboževanke	A
bom pobožal vse svoje dni. Daleč od tebe bom	živel,	tam, kjer je tema in noč, in vso temo in noč	A
ki daje žilam kri in moč, o starčku, ki je	živel	tam v vinskih gorah, izpraznil na smrtni postelji	A
žilah kakor tisoč studencev. Kdaj pa bo človek	živel	in se zabaval, če ne mlad?Ti si kajpada izjema	A
če ne mlad? Ti si kajpada izjema: nisi nikoli	živel	in ne boš. Cmeriš se tako, cmeriš, dokler se	A
tisto življenje in razmerje, v katerem je prej	živel.	In da reši sebe samega neprijetnega grizenja	A
nekega kolego ‒ to je bilo že takrat, ko sem	živel	v Istri ‒ nekega kolego, ki je bil prej mornar	A
ki daje žilam kri in moč, o starčku, ki je	živel	tam v vinskih gorah, izpraznil na smrtni postelji	A
Naj se ne pretopi drugo z drugim ... kako boš	živel,	lopov?Ostudnost je čistost, krepost je sramota	A
spomnil, kako je nam pravil še prej, ko sem	živel	pri materi.»Vidiš ga!	A
sem vedel, da bi bil samo v nadlego! Pa sem	živel	sam zase in sem iskal utehe v pijači. * Mesec	A
Ej! Kako bi mlad človek	živel,	ko bi ne bilo na svetu sanj, kdo bi tešil njegovo	A
sem molčal. Komaj sem ga slišal, ko sem še	živel	v svojih sanjah, v tistih mladostnih in bahatih	A
in zato je napravil kakor cigan. S kom pa bo	živel	cigan kakor s ciganom?!Vidiš, le poslušaj!	A
pa se ti izliže iz vsake bolezni! Sto let bo	živel!	« Glej!	A
Iztrgal bi se! Kako bi pa	živel	tam, te vprašam?Vse me spominja nanjo in spomini	A
majhno mesto močno navezan, čeprav nikoli nisem	živel	v njem.Vendar večina mojih znancev in prijateljev	A
vrednosti, zavito v dolg plašč apatije; če bi	živel	v drugačnih geografskih širinah, recimo bližje	A
sanjami si ne moreš napolniti želodca. Nihče še ni	živel	od sanj.Jesti je treba.«	A
in ju pripeljal sem, da bi tu človeški rod	živel	naprej.Naučil nas je vsega, kar znamo, nam dal	A
globoko v njem gloda žalost. Kratek čas je	živel	z očetom, a vendar se je navezal nanj, med njima	A
in razvezano, kot sem lahko tedaj razvezano	živel	jaz kot otrok.In prav imate.	A
senceh zakričal na ves glas: Živela Rusija!	Živel	Stalin!Bolj ko so ga ljudje mirili in bolj ko	A
spoznati. Serajev Karel je navsezadnje res	živel	daleč, v Peselhausu, v edinem stanovanjskem	A
ki je šel mimo. Kje v tej čudaški hiši je	živel	in si postiljal Papagajček, na podstrešju med	A
celo odstranili tisto reč iz možganov in bom	živel	do konca svojih dni kot samosvoj človek, ki	A
drugače gledal na svet okrog sebe, drugače bom	živel,	dvignil se bom iz nižjeplastniške otopelosti	A
bolj z očmi in besedenjem kot zares, saj je	živel	v svetem strahu pred svojo postarano družico	A
morejo nagajajo novinarjem. In še naprej je	živel	v svetem strahu pred spodrsljajem, ki se lahko	A
srčne stiske nesposobnost umika v svojo lupino:	živel	sem kot polž brez hišice, obme je butala okolica	A
Ne morem je pozabiti,« vzdihnem. »Težko boš	živel	s to čudno ljubeznijo.« »Še teže mi je bilo	A
otožnost. »Saj do srečanja z njo sploh nisem	živel,	životaril sem ...«	A
Zakaj?« »Slavec je občutljiv ptič. Naš planet bo	živel,	če pojo slavci.Lahko se bomo iz stanišč spet	A
njegovim semenom. Tako bo imela njegovega otroka,	živel	bo naprej in njegov genetični zapis ne bo izbrisan	A
Saj bom tudi šel,« je rekel oče. »Tam bom vsaj	živel,	kot se spodobi.Odkar ima klobučarski salon,	A
pošteno se bom spravil. Saj nisem nor, da bi	živel	v tem siromaštvu, ko imam vendar bogato hčer	A
poslaništvo fakrijskega planeta Kurbine Safo,	živel	precej neopazno, še naprej pa je z orožjem zalagal	A
umira od žeje in lakote, končno spozna, zakaj je	živel	in se zaveda svojega obstajanja v vesolju?Ne	A
ugrabljajo nezemeljska bitja. Svet v katerem je	živel,	pa se je Skalarju še kar naprej odmikal in trenutki	A
pleša na glavi sta razodevali, da je mož že	živel	nad pol stoletja. Dobrih deset let mlajša	A
6 Odkar je	živel	dihurski rod, je gorela tudi želja, priti do	A
Vrh tega slemena, Karnic, je v prejšnjih časih	živel	kmet Karničnik.Rekli so mu tudi Kresnik, in	A
sebe naslednjo zgodbo Karnic. Na Karnicah je	živel	star rod in že od nekdaj je bila tu bogatija	A
Tako je torej gospod Luka srečno in zadovoljno	živel	v Ljubljani.Njegovemu nosu se je zopet vrnila	A
in vsem skupaj, pa še meni, da bom zadovoljno	živel	z mlinarjevo Anko!« Pred Zvezdo je spet zagledal	A
svojim oprodo s kmetov v stolno mesto. Tukaj je	živel	venomer v skok.Našel je mnogo starih prijateljev	A
njemu je bilo žal, da ni ostal doma, kjer je	živel	lepo, mirno in zadovoljno, če ga ni ujezila	A
kako lep križ in kamen! Kakor resnično bi rad	živel	zadovoljen in zdrav najmanj še sto let, tako	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani