Tudi tiste lepe bele hiše so tuje, velika svetla okna gledajo nanj in ga ne vidijo.
Sram ga je bilo, hoditi ni znal, ni vedel, kam bi spravil roke in tako se je vrnil, preplašen in žalosten. In vedel je, da sije sonce tam na ulicah in da so ljudje gosposki in veseli in da se veselo svetijo lepe bele hiše.