nova beseda iz Slovenije

čuti (101-200)


rdečim in zelo ogoljenim žametom. In kakor da že      čuti      tisti čudežni nemir, ki ga je pred leti čutil  A
postajalo preprosto. Bilo mu je, kakor da še      čuti      hrapavo dlan njene roke in da je zato tudi njemu  A
zmeraj prožna gorskem zraku z Balda. Z vsemi      čuti      je mislil, kako nenavadno mora biti, ko spremeni  A
si je oporekel. Kaj je tudi on nasedel in      čuti      spoštljivo zbranost v tišini, ki je ovijala  A
prekrižal roke. Morebiti je bil krivičen, a njegovi      čuti      so bili vsi tako živo prisotni, kakor da so  A
takó bolje odpočije. »Večina ljudi, žal, ne      čuti      tako.« »Večina ne bo nikdar veliko razumela  A
povezal s preteklostjo. In ker žena seveda      čuti,      kako nedopovedljivo pomembna je zanj, se preda  A
Kakšen slovesen mir! In vendar prav dobro      čuti,      da bo živel samo še pet, nemara šest, največ  A
spanje - nemara zadnje spanje, saj gaber že      čuti      v skopem, pojemajočem soku, da so stare korenine  A
zavpije vanj. Dragič se ne gane in prav natanko      čuti,      da se ne more ganiti. „Avanti!" spet  A
Niti Dragič ne. Udarca ne      čuti.     In niti užaljenja, jeze ali sramote.  A
In niti užaljenja, jeze ali sramote. Samo to      čuti,      da se neka čudna sila naglo zbira v krampu in  A
Dragič napne prsi in se požene. Z veseljem      čuti,      da mu je zgornji del telesa prožen, močan in  A
mu šepeta na uho. Tako blizu mu šepeta, da      čuti      celo dih znanih ust.In tega diha se prav tako  A
Le kaj je to?" Nobene bolečine ne      čuti.     Samo padel je.   A
mu je lahko pri duši, tako lahko pri duši, da      čuti      nove moči. „Treba je vstati," si reče  A
na gore, po skalah, po grapah in globelih in      čuti,      da nekaj iz zemlje puhti.In morda ne ve, da  A
zaveda, da to ni prav, vest ga peče in v srcu      čuti      bolečino, toda čimbolj se skuša zbrati in otresti  A
besed. Naj rečejo kar koli, opomin je: človek      čuti,      kadar se mu bliža huda ura. Za vsak najrahlejši  A
bolečine. ‘Saj so rekli, da človek nič ne      čuti,     ’ je pomislil. Čakal je, a zgrudil se ni.  A
zubelj prasne kvišku. Drugič gre po kolovozu in      čuti,      da rosne pajčevine, ki jih je ponoči pajek napel  A
sklene roke na hrbtu in se nagne k Drejcu, ki že      čuti,      da je poražen. »Glej ga!« mu teče mirno  A
njegove besede. Nato upro oči v Drejca, ki      čuti,      da je že spet poražen in sam. »Zaradi  A
Kutscheri steklenijo oči od napora. Dobro      čuti,      da ne bo zdržal njenega pogleda.Z vso silo krčevito  A
kar drobi v njegovih svetlih očeh. Kutschera      čuti,      da ne bo več dolgo zdržal tega močnega pogleda  A
»Saj jih že komaj nosi!« »On ne      čuti      teže!« ga je resno zavrnil Hotejec.   A
zakaj nič ni bridkejšega za mladega človeka, ki      čuti      v sebi ponos, mladost in moč, kakor stati z  A
Najraje bi se pogreznil v zemljo, hkrati pa      čuti,      da mu vre kri in da ga jezik že strašansko peče  A
skoraj temno višnjeve barve. Zdaj že prav dobro      čuti,      da ga zapušča mrzla trgovska preračunljivost  A
preračunljivost in da neogibno dere v prepad;      čuti,      da so za njegovim hrbtom hude sile, ki ga potiskajo  A
njenih vek in Trohovka se pomiri. Nič več ne      čuti      žeje.Pa saj ne čuti ničesar več, saj ni niti  A
Nič več ne čuti žeje. Pa saj ne      čuti      ničesar več, saj ni niti rahla in lahkotna   A
zadaj kak preklet cekar ali kaj. V tilniku      čuti      silno zavoro, to je težek trenutek, kar takole  A
debelo, prašičje oko pogleda skoznjo, zadaj pa je      čuti      godrnjavasto momljanje.František prašiček.   A
Se kdaj zaleze strah v ta tolsti obraz?      Čuti      kdaj strah v prsih, bolečino, praznino tam notri  A
tokrat noče poseči v boj. Pod roko, pod komolcem      čuti      hladno površino gostilniškega pulta, pod nogami  A
pločnika, s prsmi reže topli dopoldanski zrak, da      čuti      na prsih njegovo gosto gmoto. Gosto.  A
krilom . / . / stran 41 . / prislanja obenj, da      čuti      njegovo trdo, hladno površino ob svojem vročem  A
svojem vročem, pohotnem telesu. Pavel Vatovic      čuti      zadaj na tilniku silen, vroč pritisk, da potem  A
z roko čisto noter in gor, da potem v dlani      čuti      mehko živalco.Potem sliši rahel drget, ki gre  A
gnusi njegov vonjhavi oblak in filozof to dobro      čuti      na površini kože.Mraz mu gre po telesu, sredi  A
tistem, ko jo snamejo s telesa, živi, vidi,      čuti,      sliši vse.Si predstavljaš glavo, ki jo zabrišejo  A
Tudi telesa ni mogoče zadržati skupaj, roka se      čuti      samo kot roka, prsti se gibljejo v praznem prostoru  A
je temna vlaga, to Pavel Vatovic dovolj dobro      čuti      v tem neznanskem popoldnevu, v tem grozečem  A
površino oči, ki tiho ležijo v notranjosti lobanje,      čuti      rumenkasto oljnato konjakovo moč.Vrsta polnih  A
pomakne knjige gor, pod pazduho, trdno stisne, da      čuti,      kako se potna koža prijema ob hrapave platnice  A
prav gotovo ne ve, kam bi ga del. Prav gotovo      čuti      na svojih prsih uperjeno cev, hudobno misel  A
dan in okrvavljeno sonce. Slabotno srce dobro      čuti:      zdržati.Zdržati, za vsako ceno zdržati, živ  A
Dolgo stoji tam in alkohol se izteka iz njega.      Čuti,      kako mu znotraj po cevi šumi, ščemi ga v tisti  A
zgrajen, ko Pavel Vatovic prvič ta strašni dan ne      čuti      razpadanja svojega telesa, gomazenja vročine  A
telesa, gomazenja vročine po njegovih vlaknih, ko      čuti      telo celovito in enotno v objemu, v tipu, sluhu  A
dlanmi - tiho bolečino, rezilo svojega telesa,      čuti      Pavel Vatovic, tujec v druščini, popolni, globoki  A
čez, čez rob naravnost v trebuh speči živali.      Čuti,      kako se gosta tema razmika, ko stopa skoznjo  A
vleče dol k mestu, silen pritisk in veliko težo      čuti,      kot bi imel na nogah ogromne svinčene uteži  A
vročino, ki se je vanj zalezla ta dolgi dan.      Čuti      neviden električni tok, ki gre vanj, po roki  A
je na videz lagodna hoja, pa vendar natančno      čuti,      kako se mu vse vroče telo, ves vroči dan nabira  A
naravnejši, prijaznejši, skoroda postopaški hoji.      Čuti,      kako mu kolena podrhtevajo, čuti rezko, vročo  A
postopaški hoji. Čuti, kako mu kolena podrhtevajo,      čuti      rezko, vročo jasnost v telesu, začuti hkratno  A
hkratno zbranost in blodnjo tega vročega dne,      čuti,      kako mu noge silijo v hitrejši korak. Takšno  A
hrbet, ki je zdaj ob majavih tleh, zelo jasno      čuti      podrhtevanje in sunke, najprej po hrbtu, potem  A
trešči z nogo ob steno, v avto ste me fuknili, in      čuti      topo bolečino tik nad dlanjo in vidi svetlo  A
razbičano telo ste stlačili v ta črni avto, in      čuti,      kako mu kri zaliva oči, in vidi kri na ostankih  A
ustne monoton, žvižgajoč zvok, da sliši, da      čuti,      kako zgnetena gmota v kotu med zobmi grizlja  A
ogledalu, čudi se tej mirni podobi, saj natančno      čuti,      kako mu divje razbija srce. Kolegica pri sosednji  A
milosti v skrbeh in trpljenju, bolj tudi sam      čuti,      da to, kar se dogaja v tem prostoru, sega čez  A
se spremenil samo njegov videz. Ada razločno      čuti,      da je utrujen, da se je nekako postaralv letu  A
Zdi se mu, da ti klici polnijo razpoko, ki jo      čuti      v prsih, brezno v tesnobnem prostoru okrog srca  A
Moški na njegovi levi smrdi po žganju. Na desni      čuti      Gojmir vročico Witoldovega telesa.Moški na levi  A
To je začetek konca. Blagaj      čuti,      da fant poleg njega išče njegove roke.Slabotno  A
dolbla lupino lobanje: glej to žrtje. Glej in      čuti:      tako boš sam ležal na dnu morja. Zdaj je  A
pokopali tam na zelenem gozdnem obronku?... Potem      čuti,      da ne more več vzdržati leta, vleče jo navzdol  A
nerazločno, goltno skuša nekaj izgovoriti, izstokati,      čuti,      da jo vleče navzdol, da bo treščila z vso težo  A
ona pa se smeje in sneg se topi pod njo, da      čuti      mokro zadaj na hrbtu...Gašpar jo dvigne k sebi  A
oči, njegov črni plašč, njegove tople roke, in      čuti,      da bo obnemela, da ne bo mogla izgovoriti, zapeti  A
premetava kot vrečo, profesor . / . / stran 162 . /      čuti,      da se mu zaustavlja bolno srce, tresoče roke  A
sploh pomeni. Zato tudi njegovo nemočno telo ne      čuti      več dežja poroga, ki pada nanj, na zaznava plohe  A
1 Nekdo je v prostoru, Katarina razločno      čuti      njegovo skoraj telesno navzočnost.Tisti, ki  A
obraza, morda sploh nima nobenega obraza, vendar      čuti,      da jo gleda, čuti na koži in ustnah, na prsih  A
nima nobenega obraza, vendar čuti, da jo gleda,      čuti      na koži in ustnah, na prsih in v trebuhu.S samoumevn  A
lahkotnost, da . / . / stran 5 . / jih sprva sploh ne      čuti.     Čuti in ve samo to, da je zmeraj bolj gola, da  A
/ . / stran 5 . / jih sprva sploh ne čuti.      Čuti      in ve samo to, da je zmeraj bolj gola, da jo  A
še z notranjim začudenim razburjenjem vidi,      čuti,      tudi z zaprtimi očmi vidi, da se dotika njenega  A
/ tukaj, sama jih je priklicala, tukaj so,      čuti      jih, sploh se ne zaustavijo več, dihanje ob  A
knezoškof ne bo pomagal odvrniti od te poti. Kdor      čuti,      da kliče Zlata skrinja v Kelmorajnu ali sveti  A
pred vrati, dokler ga ne sprejmete. Knezoškof      čuti,      da spet prihaja ira, ne ve, kaj naj sploh reče  A
imeti nič skupnega s takimi svarili, ženska to      čuti,      Katarina ve, kaj je prav in kaj ne, kaj je dobro  A
njenem spanju, v njenem polsnu, kajti Katarina      čuti      njegovo roko, vonja njegovo varno telo, tilnik  A
greha, v vzajemnosti, ki je pravilna, ker to      čuti,      ker tako mora biti, ker je ta moški kratkomalo  A
hodniku in mu rekel, da hoče postati kandidat,      čuti,      da ga kličeta Bog in sveti Ignacij, da ga kliče  A
da ga kliče Družba Jezusova, njegova vojska,      čuti,      da je pripravljen na vse.Simon Lovrenc ni hotel  A
mrzel, leden, suh in lačen tako, da lakote ne      čuti      več, da se lakote niti ne zaveda, ker misli  A
ubeznijo. . / . / stran 237 . / 22 Katarina      čuti,      kako se ji prežeča zver bliža, v krogih hodi  A
naklonjenost, ampak nesrečna ženska v njem nezmotljivo      čuti      prežečo zver.Za to jo ima, kar je rekel, za  A
a dolgo ne more v sebi zadrževati vsega, kar      čuti      samo ona, kar se nenehno ziblje v globinah njenega  A
Simon, ki jo je ranil in ki jo ljubi, to ve, to      čuti,      ta človek hoče proč, v svojo samoto, kjer je  A
je bila z njim, to je telo, ki ga od takrat      čuti      in pozna. -   A
se plazijo vanj strasti, tudi njega oblivajo      čuti,      omamljen je od tega telesa, ki ga pozna iz trenutkov  A
gumbe na životu in ona njegovih rok sploh ne      čuti,      čuti samo, da je zmeraj bolj gola in da nič  A
na životu in ona njegovih rok sploh ne čuti,      čuti      samo, da je zmeraj bolj gola in da nič ne more  A
glavo odkimava: le kaj ji je tega treba? Kaj ne      čuti,      da tu ni tiste toplote, zaradi katere je bilo  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA