čuti (101-200)

rdečim in zelo ogoljenim žametom. In kakor da že	čuti	tisti čudežni nemir, ki ga je pred leti čutil	A
postajalo preprosto. Bilo mu je, kakor da še	čuti	hrapavo dlan njene roke in da je zato tudi njemu	A
zmeraj prožna gorskem zraku z Balda. Z vsemi	čuti	je mislil, kako nenavadno mora biti, ko spremeni	A
si je oporekel. Kaj je tudi on nasedel in	čuti	spoštljivo zbranost v tišini, ki je ovijala	A
prekrižal roke. Morebiti je bil krivičen, a njegovi	čuti	so bili vsi tako živo prisotni, kakor da so	A
takó bolje odpočije. »Večina ljudi, žal, ne	čuti	tako.« »Večina ne bo nikdar veliko razumela	A
povezal s preteklostjo. In ker žena seveda	čuti,	kako nedopovedljivo pomembna je zanj, se preda	A
Kakšen slovesen mir! In vendar prav dobro	čuti,	da bo živel samo še pet, nemara šest, največ	A
spanje - nemara zadnje spanje, saj gaber že	čuti	v skopem, pojemajočem soku, da so stare korenine	A
zavpije vanj. Dragič se ne gane in prav natanko	čuti,	da se ne more ganiti. „Avanti!" spet	A
Niti Dragič ne. Udarca ne	čuti.	In niti užaljenja, jeze ali sramote.	A
In niti užaljenja, jeze ali sramote. Samo to	čuti,	da se neka čudna sila naglo zbira v krampu in	A
Dragič napne prsi in se požene. Z veseljem	čuti,	da mu je zgornji del telesa prožen, močan in	A
mu šepeta na uho. Tako blizu mu šepeta, da	čuti	celo dih znanih ust.In tega diha se prav tako	A
Le kaj je to?" Nobene bolečine ne	čuti.	Samo padel je.	A
mu je lahko pri duši, tako lahko pri duši, da	čuti	nove moči. „Treba je vstati," si reče	A
na gore, po skalah, po grapah in globelih in	čuti,	da nekaj iz zemlje puhti.In morda ne ve, da	A
zaveda, da to ni prav, vest ga peče in v srcu	čuti	bolečino, toda čimbolj se skuša zbrati in otresti	A
besed. Naj rečejo kar koli, opomin je: človek	čuti,	kadar se mu bliža huda ura. Za vsak najrahlejši	A
bolečine. ‘Saj so rekli, da človek nič ne	čuti,	’ je pomislil. Čakal je, a zgrudil se ni.	A
zubelj prasne kvišku. Drugič gre po kolovozu in	čuti,	da rosne pajčevine, ki jih je ponoči pajek napel	A
sklene roke na hrbtu in se nagne k Drejcu, ki že	čuti,	da je poražen. »Glej ga!« mu teče mirno	A
njegove besede. Nato upro oči v Drejca, ki	čuti,	da je že spet poražen in sam. »Zaradi	A
Kutscheri steklenijo oči od napora. Dobro	čuti,	da ne bo zdržal njenega pogleda.Z vso silo krčevito	A
kar drobi v njegovih svetlih očeh. Kutschera	čuti,	da ne bo več dolgo zdržal tega močnega pogleda	A
»Saj jih že komaj nosi!« »On ne	čuti	teže!« ga je resno zavrnil Hotejec.	A
zakaj nič ni bridkejšega za mladega človeka, ki	čuti	v sebi ponos, mladost in moč, kakor stati z	A
Najraje bi se pogreznil v zemljo, hkrati pa	čuti,	da mu vre kri in da ga jezik že strašansko peče	A
skoraj temno višnjeve barve. Zdaj že prav dobro	čuti,	da ga zapušča mrzla trgovska preračunljivost	A
preračunljivost in da neogibno dere v prepad;	čuti,	da so za njegovim hrbtom hude sile, ki ga potiskajo	A
njenih vek in Trohovka se pomiri. Nič več ne	čuti	žeje.Pa saj ne čuti ničesar več, saj ni niti	A
Nič več ne čuti žeje. Pa saj ne	čuti	ničesar več, saj ni niti rahla in lahkotna	A
zadaj kak preklet cekar ali kaj. V tilniku	čuti	silno zavoro, to je težek trenutek, kar takole	A
debelo, prašičje oko pogleda skoznjo, zadaj pa je	čuti	godrnjavasto momljanje.František prašiček.	A
Se kdaj zaleze strah v ta tolsti obraz?	Čuti	kdaj strah v prsih, bolečino, praznino tam notri	A
tokrat noče poseči v boj. Pod roko, pod komolcem	čuti	hladno površino gostilniškega pulta, pod nogami	A
pločnika, s prsmi reže topli dopoldanski zrak, da	čuti	na prsih njegovo gosto gmoto. Gosto.	A
krilom . / . / stran 41 . / prislanja obenj, da	čuti	njegovo trdo, hladno površino ob svojem vročem	A
svojem vročem, pohotnem telesu. Pavel Vatovic	čuti	zadaj na tilniku silen, vroč pritisk, da potem	A
z roko čisto noter in gor, da potem v dlani	čuti	mehko živalco.Potem sliši rahel drget, ki gre	A
gnusi njegov vonjhavi oblak in filozof to dobro	čuti	na površini kože.Mraz mu gre po telesu, sredi	A
tistem, ko jo snamejo s telesa, živi, vidi,	čuti,	sliši vse.Si predstavljaš glavo, ki jo zabrišejo	A
Tudi telesa ni mogoče zadržati skupaj, roka se	čuti	samo kot roka, prsti se gibljejo v praznem prostoru	A
je temna vlaga, to Pavel Vatovic dovolj dobro	čuti	v tem neznanskem popoldnevu, v tem grozečem	A
površino oči, ki tiho ležijo v notranjosti lobanje,	čuti	rumenkasto oljnato konjakovo moč.Vrsta polnih	A
pomakne knjige gor, pod pazduho, trdno stisne, da	čuti,	kako se potna koža prijema ob hrapave platnice	A
prav gotovo ne ve, kam bi ga del. Prav gotovo	čuti	na svojih prsih uperjeno cev, hudobno misel	A
dan in okrvavljeno sonce. Slabotno srce dobro	čuti:	zdržati.Zdržati, za vsako ceno zdržati, živ	A
Dolgo stoji tam in alkohol se izteka iz njega.	Čuti,	kako mu znotraj po cevi šumi, ščemi ga v tisti	A
zgrajen, ko Pavel Vatovic prvič ta strašni dan ne	čuti	razpadanja svojega telesa, gomazenja vročine	A
telesa, gomazenja vročine po njegovih vlaknih, ko	čuti	telo celovito in enotno v objemu, v tipu, sluhu	A
dlanmi - tiho bolečino, rezilo svojega telesa,	čuti	Pavel Vatovic, tujec v druščini, popolni, globoki	A
čez, čez rob naravnost v trebuh speči živali.	Čuti,	kako se gosta tema razmika, ko stopa skoznjo	A
vleče dol k mestu, silen pritisk in veliko težo	čuti,	kot bi imel na nogah ogromne svinčene uteži	A
vročino, ki se je vanj zalezla ta dolgi dan.	Čuti	neviden električni tok, ki gre vanj, po roki	A
je na videz lagodna hoja, pa vendar natančno	čuti,	kako se mu vse vroče telo, ves vroči dan nabira	A
naravnejši, prijaznejši, skoroda postopaški hoji.	Čuti,	kako mu kolena podrhtevajo, čuti rezko, vročo	A
postopaški hoji. Čuti, kako mu kolena podrhtevajo,	čuti	rezko, vročo jasnost v telesu, začuti hkratno	A
hkratno zbranost in blodnjo tega vročega dne,	čuti,	kako mu noge silijo v hitrejši korak. Takšno	A
hrbet, ki je zdaj ob majavih tleh, zelo jasno	čuti	podrhtevanje in sunke, najprej po hrbtu, potem	A
trešči z nogo ob steno, v avto ste me fuknili, in	čuti	topo bolečino tik nad dlanjo in vidi svetlo	A
razbičano telo ste stlačili v ta črni avto, in	čuti,	kako mu kri zaliva oči, in vidi kri na ostankih	A
ustne monoton, žvižgajoč zvok, da sliši, da	čuti,	kako zgnetena gmota v kotu med zobmi grizlja	A
ogledalu, čudi se tej mirni podobi, saj natančno	čuti,	kako mu divje razbija srce. Kolegica pri sosednji	A
milosti v skrbeh in trpljenju, bolj tudi sam	čuti,	da to, kar se dogaja v tem prostoru, sega čez	A
se spremenil samo njegov videz. Ada razločno	čuti,	da je utrujen, da se je nekako postaralv letu	A
Zdi se mu, da ti klici polnijo razpoko, ki jo	čuti	v prsih, brezno v tesnobnem prostoru okrog srca	A
Moški na njegovi levi smrdi po žganju. Na desni	čuti	Gojmir vročico Witoldovega telesa.Moški na levi	A
To je začetek konca. Blagaj	čuti,	da fant poleg njega išče njegove roke.Slabotno	A
dolbla lupino lobanje: glej to žrtje. Glej in	čuti:	tako boš sam ležal na dnu morja. Zdaj je	A
pokopali tam na zelenem gozdnem obronku?... Potem	čuti,	da ne more več vzdržati leta, vleče jo navzdol	A
nerazločno, goltno skuša nekaj izgovoriti, izstokati,	čuti,	da jo vleče navzdol, da bo treščila z vso težo	A
ona pa se smeje in sneg se topi pod njo, da	čuti	mokro zadaj na hrbtu...Gašpar jo dvigne k sebi	A
oči, njegov črni plašč, njegove tople roke, in	čuti,	da bo obnemela, da ne bo mogla izgovoriti, zapeti	A
premetava kot vrečo, profesor . / . / stran 162 . /	čuti,	da se mu zaustavlja bolno srce, tresoče roke	A
sploh pomeni. Zato tudi njegovo nemočno telo ne	čuti	več dežja poroga, ki pada nanj, na zaznava plohe	A
1 Nekdo je v prostoru, Katarina razločno	čuti	njegovo skoraj telesno navzočnost.Tisti, ki	A
obraza, morda sploh nima nobenega obraza, vendar	čuti,	da jo gleda, čuti na koži in ustnah, na prsih	A
nima nobenega obraza, vendar čuti, da jo gleda,	čuti	na koži in ustnah, na prsih in v trebuhu.S samoumevn	A
lahkotnost, da . / . / stran 5 . / jih sprva sploh ne	čuti.	Čuti in ve samo to, da je zmeraj bolj gola, da	A
/ . / stran 5 . / jih sprva sploh ne čuti.	Čuti	in ve samo to, da je zmeraj bolj gola, da jo	A
še z notranjim začudenim razburjenjem vidi,	čuti,	tudi z zaprtimi očmi vidi, da se dotika njenega	A
/ tukaj, sama jih je priklicala, tukaj so,	čuti	jih, sploh se ne zaustavijo več, dihanje ob	A
knezoškof ne bo pomagal odvrniti od te poti. Kdor	čuti,	da kliče Zlata skrinja v Kelmorajnu ali sveti	A
pred vrati, dokler ga ne sprejmete. Knezoškof	čuti,	da spet prihaja ira, ne ve, kaj naj sploh reče	A
imeti nič skupnega s takimi svarili, ženska to	čuti,	Katarina ve, kaj je prav in kaj ne, kaj je dobro	A
njenem spanju, v njenem polsnu, kajti Katarina	čuti	njegovo roko, vonja njegovo varno telo, tilnik	A
greha, v vzajemnosti, ki je pravilna, ker to	čuti,	ker tako mora biti, ker je ta moški kratkomalo	A
hodniku in mu rekel, da hoče postati kandidat,	čuti,	da ga kličeta Bog in sveti Ignacij, da ga kliče	A
da ga kliče Družba Jezusova, njegova vojska,	čuti,	da je pripravljen na vse.Simon Lovrenc ni hotel	A
mrzel, leden, suh in lačen tako, da lakote ne	čuti	več, da se lakote niti ne zaveda, ker misli	A
ubeznijo. . / . / stran 237 . / 22 Katarina	čuti,	kako se ji prežeča zver bliža, v krogih hodi	A
naklonjenost, ampak nesrečna ženska v njem nezmotljivo	čuti	prežečo zver.Za to jo ima, kar je rekel, za	A
a dolgo ne more v sebi zadrževati vsega, kar	čuti	samo ona, kar se nenehno ziblje v globinah njenega	A
Simon, ki jo je ranil in ki jo ljubi, to ve, to	čuti,	ta človek hoče proč, v svojo samoto, kjer je	A
je bila z njim, to je telo, ki ga od takrat	čuti	in pozna. -	A
se plazijo vanj strasti, tudi njega oblivajo	čuti,	omamljen je od tega telesa, ki ga pozna iz trenutkov	A
gumbe na životu in ona njegovih rok sploh ne	čuti,	čuti samo, da je zmeraj bolj gola in da nič	A
na životu in ona njegovih rok sploh ne čuti,	čuti	samo, da je zmeraj bolj gola in da nič ne more	A
glavo odkimava: le kaj ji je tega treba? Kaj ne	čuti,	da tu ni tiste toplote, zaradi katere je bilo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani