nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Pomlad/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
Vse nadloge tega življenja se mi zde tako tuje in nepotrebne, tako malo vredne solz in žalosti, da bi jih svobodno vrgel raz pleča, kakor pretežko zimsko suknjo. Vera v slast in sijaj prihodnjih, čisto bližnjih dni je tolika, da bi bila brezbožna že vsaka daljna misel na starost in smrt.
Ob takih časih prideta k meni v goste Dioniz in Jacinta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani