Pride plah, smehljá se nerodno, ozira se vstran, kakor otrok, ki se je bil potepal po gozdu in se boji šibe. Njegov obraz nikakor ne sodi k plečatemu životu in šapastim rokam; čisto detinski je, svetlosinje oči gledajo nedolžno, brez greha so, brez izkušnje in spoznanja. Odkod da je, čegav in kdo, ne morem prav dognati, ker vselej pové drugačno zgodbo; še dom njegov ni zmerom na enem kraju.