čez (601-700)

šel, sem šel čez gmajnico Sem šel, sem šel	čez	gmajnico, sem slišal ptičke pet′ lepo. So pele	A
vstala, bil cvet je obran. Oh, cvetje je rahlo,	čez	noč se ospe; a žal je še meni po njem, o dekle	A
t′ je ne kali. . / . / stran 352 . / Sonce	čez	hribček gre Sonce čez hribček gre, lun′ca pa	A
stran 352 . / Sonce čez hribček gre Sonce	čez	hribček gre, lun′ca pa za gore, zvezdice presvetle	A
za gore, zvezdice presvetle se potope. Sonce	čez	hribček gre, rožice se bude, v rosi se njih	A
v rosi se njih glave krasno blešče. Sonce	čez	hribček gre, ptičice žvrgole, žarkov se vesele	A
žvrgole, žarkov se vesele, k nebu lete. Sonce	čez	hribček gre, pesmi v nebo done, rajati tudi	A
življenje bom mlado. Zdaj vidim, da gre sovražnik	čez	me, zdaj vidim, da se bliža mi zadnja ura že	A
hišco en vrtič imam in tudi se notri sprehajam	čez	dan: če n góri po polj′, prav daleč okol′, naza	A
fantič Kaj se ti, fantič, v nevarnost podajaš,	čez	Savco v vas hodiš, pa plavat′ ne znaš? Mene	A
ne znaš? Mene poslušaj in več ne poskušaj	čez	Savco v vas hodit′, ker plavat′ ne znaš! Savice	A
sta šimliča, kar puojdem u vas, poveznem ga	čez	tri gore, čez tri dole, čez tri zelene travnike	A
kar puojdem u vas, poveznem ga čez tri gore,	čez	tri dole, čez tri zelene travnike. Po vsi Ljubljanci	A
vas, poveznem ga čez tri gore, čez tri dole,	čez	tri zelene travnike. Po vsi Ljubljanci luči	A
Te lepe, te ljube Te lepe, te ljube sem vozil	čez	most, te stare, te grde sem smukal dol skoz	A
napojov, mam silno trudnà: sem deleč prjezdov,	čez	tri pvanine, čir tiči pojó, kukuca pa poje,	A
robu pač . / . / stran 37 . / Izlivam se	Čez	neki hrib polzim Kapljica prevrela ki razmoči	A
krikov Za en sam dotik Za en sam pravšnji skok	čez	travnik Za venček na kodrih Iz poljskih cvetic	A
vse in nič in brez mej od sončnega vzhoda in	čez	polnoč V zraku so barvni baloni So baloni	A
S svojskim (na)glasom, ki se razlega daleč	čez	meje listov.In se čisto tiho vtihotapi vate	A
stopila«, ki se ne ustavlja, temveč se razliva	čez	papir in je »Tako široka in tako / vseobsežna	A
luninega sija režejo v nočni mrak, kot pramen	čez	oči vejevja, se ujel je vlažen zrak. Tam po	A
ravno razdražene volje, nabrano že teče molčanju	čez	rob, spletene skrbno in shranjene misli, vrezane	A
želja, si gledal le, kako počasi, še drugam sem	čez	brzice, čez previse se razlivala. Čeprav si	A
gledal le, kako počasi, še drugam sem čez brzice,	čez	previse se razlivala. Čeprav si slišal iz daljav	A
želja imam, da izpolniti jih ne znam, druga se	čez	drugo vzpenja, mi zmanjkuje potrpljenja. Se	A
v podzemeljski livadi. Pospremi me plečat	čez	blatno grez, nadzemeljski sred vojskinih pretvez	A
grenko-sladke zmage iztezajo se fajgelnove sape	čez	ledveno kotanjo zlate vage, da odneso nas za	A
zapoj nocoj z menoj kot volk. Vsem svojim za	čez	sram trebuha ogreje s svečo martrno povoj.	A
skoz praprot in skoz rožo odolin. Napete so	čez	kose in čez brane rjuhe zlikane in hrbtu vdane	A
in skoz rožo odolin. Napete so čez kose in	čez	brane rjuhe zlikane in hrbtu vdane. Rjuhe zlikane	A
prenesla meč skomin. Jesen svetilk prihaja	čez	poljane, budijo mrtve in moči neznane. Budijo	A
nesreča, in poučuje mati me v rebrincu, v dvorano	čez	stopnišče opoteča. Če sem ovira in preveč srce	A
rečem, potuhnjenim v prežeči maski. V dvorano	čez	stopnišče opoteča postava ženska vrže bojni	A
angelskega kruha skomina po zobeh in moškem cvetju.	Čez	kopno budnih udov val trebuha. Se zoperstavi	A
ljudi. Vsevdilj medleča preliva se kot slap	čez	moje duri. Se v ustih valja mi zdrobljena breča	A
samo da pride rabelj, bo sekira zapela rezko	čez	otalico, ki polna bo ljubezni in obzira. Če	A
122 . / Učitelj sem, do sebe silno krut, se	čez	opoldne kdajpakdaj zapahnem, pa sanjam, da sem	A
sveta. Kako naj grem še tvojo srajco prat,	čez	leta gledal bom zaman navzad. Čez leta gledal	A
gledal bom zaman navzad. . / . / stran 127 . /	Čez	leta gledal bom zaman navzad, nebeški krovci	A
nakovalo mi kuje zimo, štalco in pastirje.	Čez	kraj in čas se spušča prestiralo in čezme in	A
kraj in čas se spušča prestiralo in čezme in	čez	moje.Čuden mir je.	A
podkovano nogo stopam nanje! Kri, mozeg pljusneta	čez	bojni šlem. Kesanja ni.	A
in hlev. Ni milostnih podob, samo grozljive	čez	glavo vržene kot črna ruta in mesojede nezaustavljive	A
zadnja njiva zapušča kmeta kakor stari hlapec.	Čez	rob sveta bo zdrsnila ubranljiva in bo na drugi	A
stvarnika so tuniko natkale, za mene krpice	čez	ves drobiž. Razglaša mojo presvetljeno slavo	A
Razsoja in kaznuje in molči, že dostikrat sem bil	čez	rob nalit. S prestola se nasmehne in oltarja	A
neožeta ... Cvetnè perjanica na školjčni glavi	čez	rob igrač poseje molk žehteči. Od mrtvih vstali	A
potiho Prav potiho se razlivajo črne figure	čez	moje hrepenenje in nihče ne ve za njihovo rast	A
pokrita, za zavesami skrita. Ti si metulj, letaš	čez	dan, iščeš in iščeš me, a zaman; ker, jaz sem	A
k sosedu, živinskemu prekupcu in mešetarju.	Čez	dolgo časa je prišel iz hiše in zagledavši me	A
odličen zdravnik velike uspehe in visoke časti.	Čez	dobrih trideset let po opisanem dogodku se je	A
slišal, da naj mi dajo piti, kolikor hočem.	Čez	dolgo, dolgo časa sem dobil četrtinko litra	A
tudi jaz kmalu pokopan. . /\ .. stran 16 . \/	Čez	čas se je sestra vrnila in mi v težko umevni	A
goldinarja. A Tona Žok ni dolgo zdržal; že	čez	nekaj tednov je prišlo do preloma, ki je izzval	A
bal na temelju svojih učenih knjig. Ko sem	čez	teden dni prevezoval glavo mlademu Žoku in ugotovil	A
dobil pravega odgovora, a spoznal sem vzrok	čez	nekaj tednov.Izostali so tovariši drug za drugim	A
Ni ga bilo več na spregled. Ko sem se	čez	nekaj tednov ustavil pri podgorskem duhovniku	A
nikdar bolna!« je odvrnil duhovnik. »Reva gara	čez	dan v tovarni, ponoči pa doma, da preživlja	A
napraviva pogodbo. Mene pozna in ceni vsa dežela in	čez;	kar rečem, drži, kar svetujem, se prime. Doslej	A
mogoče, a da bi to delo trajalo dve uri ali	čez	in da bi moral vse to rezanje in trebljenje	A
biti umetno hranjen. . /\ .. stran 65 . \/	Čez	teden dni se je vročica polegla, tudi mož se	A
telebnil z brado na mizo in si odgriznil jezik	čez	polovico. Ne da bi pregledal dečka, šest ali	A
kako naj si sami drži napičeni jezik stegnjen	čez	zobno ograjo. »Suha omama« se je posrečila,	A
odstranil odpiralo iz ust. Napravil sem dečku obvezo	čez	brado, da ni mogel več ust odpreti, izročil	A
vzglavjem je bila postavljena še miza, na njej in	čez	vzglavje so bile nakopičene blazine za bolnikovo	A
Odeja, ki je pokrivala truplo, je visela kar	čez	posteljni stranici. Ko me je uzrl, je stegnil	A
osivelo brado, ki je okrožala obraz in segala	čez	pol prsi. Povedana starost šestih križev se	A
je drugi dan na porodu. Zmenila sva se, da se	čez	eno uro snideva v znani vozniški gostilni in	A
rokavicam in zimski suknji so mi otrpnile lahti	čez	komolca; tudi nog nisem več čutil, dasi sem	A
podpirala v sredi debel sveženj - od nog in	čez	glavo v odeje in plahte omotano porodnico.Voz	A
in Bohinj po Baški, Soški in Vipavski dolini	čez	Kras veliko železnico, ki naj zveže osrčje Evrope	A
po žičnih vzpenjačah so se cvileč pomikali	čez	reko hlodi, železne šibe in vreče cementa.Tostran	A
nujno želel, da odrinem s prihodnjim vlakom,	čez	pol ure v Kostanjevico nad Kanalom k njegovi	A
/\ .. stran 117 . \/ Pogledal sem na uro;	čez	dobre pol ure je odhajal vlak proti mestu.Mati	A
gledališče in še rajši na zabavne prireditve;	čez	nekaj tednov smo ga srečavali še kdaj pri predavanjih	A
žgočem soncu. . /\ .. stran 137 . \/ Prišedši	čez	rob strmine je bila hoja prijetnejša, ker je	A
za trenutek je nisem več izpustil iz vida.	Čez	nekaj časa je prinesel gospodar sklečko z mlekom	A
skodelico kave, sem odšel s pristavkom, da se vrnem	čez	dve uri. Zdelan sem bil, kakor da sem kopal	A
cunjami, nato obložil z lišajem, in pritrdil	čez	vse deščici na zunanji in notranji strani z	A
je moje hoje na Triglav konec in da se vrnem	čez	Luknjo domov.Špik je pograbil moj nahrbtnik	A
se k nama se mi je ponudil, da me ponese tja	čez,	samo čvrsto naj se mu obesim na ramena, ali	A
Povejte, kaj naj pripravimo?« Vrnivši se	čez	čas sem našel vse v redu pripravljeno; želel	A
nasvetu je odšel k znancem na Gorenjsko, kjer je	čez	poletje bival sam z ženico sredi gozda.Tam se	A
je hudomušno pripomnil, ozrši se proti meni.	Čez	nekaj dni se je že vadil v »sprehajanju« po	A
ne zmoreš danes ali jutri, napraviš z lahkoto	čez	teden ali mesec dni, a začeti moraš po pameti	A
ni vetra ali prahu, in pridi domov z mrakom.	Čez	nekaj dni si jutranji sprehod podaljšaš, da	A
Trnovem, radi bližajoče se noči si nisem upal	čez	Ravnico po bližnjici in sem moral po cesti čez	A
čez Ravnico po bližnjici in sem moral po cesti	čez	Preval in Solkan, sicer bi bil pol ure prej	A
vrat se mu napne, kakor da so ga okovi zvezali	čez	prsi... Ne še, Tona!	A
»Še se bo držalo, upam,« pa se zamisli tja	čez	cesto... »Tona se moži,« se zdrami nagloma	A
Soseda pijeta in molčita.	Čez	dolgo pravi Čelhar: »Pa jo dajte Rebcu	A
še oblak prahu počasi vlega... Zdajci zahrešči	čez	travnik: »Južina je tu.	A
potem ženitev z Nežo... Drozeg prevali nogo	čez	nogo in se ozre za delavci po travniku.Hlapec	A
pokliče dva dijaka in vlomi v shrambo, da je že	čez	trenutek miza polna mrzlih jestvin...	A
zaročenca se pa kar ne moreta domeniti. In ko se	čez	dolgo prikažeta pri mizi, so nekateri čisto	A
od zdaj naprej... Od sadovnjaka sem je slišati	čez	cesto par stopinj, Evgen pogleda v temo in sune	A
svoji debeli nogi, ki sta za spoznanje splahneli	čez	noč in v zgibih gladko tečeta, brez bolečin	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani