Kaj je naročil, nisem razumel, dobro pa sem slišal, da naj mi dajo piti, kolikor hočem. Čez dolgo, dolgo časa sem dobil četrtinko litra limonade, ki sem jo izpil na dušek. Zaprosil sem je še, a od mize sredi dvorane se je oglasil rezek odgovor v nemščini: »Počakajte do jutri zjutraj!«