če (2.801-2.900)

popolne osirotelosti. Vendar pa bi mi tam, tudi	če	bi vedel za Zoro, to nič ne koristilo.Saj ne	A
dobro biti priča takemu prizoru. Ne gre za to,	če	je človek zaslužil, da so ga strli ko stenico	A
malopridneža s sveta. In ti so vedeli, da bo,	če	bodo prišli v revier, po njih, pa so odlašali	A
naravnost v srce. . /\ .. stran 199 . \/ Ali pa,	če	ni bilo drugega pri roki, vbrizg zraka v žilo	A
Živeti smrt. A vprašanje je,	če	bi potem znal gledati nanjo, gledati vanjo s	A
knjig. Zato, pravi doktor Blaha, ni bilo zdravo,	če	si imel lepo kožo.Njegova knjiga pa je tristo	A
svojega tolmača, ni pričakoval, naj vprašam,	če	jih kaj boli.Težave so nastajale samó takrat	A
prepuščeni sami sebi in da je dvakrat krivično,	če	jih ima za ljudi rimske krvi, nazadnje se je	A
Tam je lahko bilo odločilno, ko je Leif nihal,	če	naj koga dá v drugo ali tretjo kategorijo.Bil	A
je zaporedoma lil dež, takó da ni pomagalo,	če	smo se tiščali skupaj s hrbti, saj so se mokre	A
Ta je zadaj, za stoječim hlodom. In	če	čevelj počasi potiska navzdol pedal, obešenčeva	A
granitom v kamnolomu. Tega nisem skusil, a vem, da	če	bi bil moral prenašati velike kamnite klade	A
In Jeanu. Zakaj	če	Jean ne bi o meni povedal Leifu, bi bila moja	A
čudil njegovim sposobnostim in mu je rekel:	Če	skočiš še enkrat, boš prost!Kajpada je fant	A
po avstrijskem pravu na smrt obsojeni rešen,	če	se vrv utrga.A je bil seveda odgovor zelo kratek	A
rešuje ga blaznosti. Ne, prav nič ne pomaga,	če	razglabljamo o tem zdaj; ko človek postane senca	A
uboga pritisk pedala. Mogoče me je zanimalo,	če	aparat po dvajsetih letih še deluje.In medtem	A
Nobenega razodetja.	Če	kaj, se mi zdaj spet razodeva, da je nemogoč	A
Pa pred plinskimi celicami. Ne,	če	kako božanstvo je, potem je spojeno s stvarmi	A
Zakaj dvojno merilo?	Če	pa so se res nekateri slabo vedli in celó sodelovali	A
poljanah brezčasja. In voznik za trenutek ne vé,	če	naj umakne stopálo s pedala ali naj še bolj	A
sprehajanje vseskozi jalovo, a nič si ne morem,	če	sem tako trdno prepričan, da se bo človek prej	A
zemeljsko domovino. . /\ .. stran 222 . \/	Če	je seveda sredi svojih nevrotičnih blodenj ne	A
kakor da si pred podeželsko kopalnico. Pa tudi	če	bi človek nič ne vedel o tej beli celici, bi	A
kdor si jo je zamislil takó na planem. In tudi	če	ne bi opazil, da na stropu ni prhe, bi se zdrznil	A
in na odtise mokrih stopal, in to čutiš, tudi	če	je zapuščena ali so jo odkrili cela stoletja	A
slutili. Ne vem več, kje jih je pobral esesovec,	če	je prišel ponje v blok ali jih je izbral kar	A
ezizhodnosti in ga pospremil na samotni poti. Kdove,	če	je bil v mojih očeh tih sporazum z njegovo strašno	A
kolesarjev, ki so dirjali skozi mestece. Ne vem,	če	gre tudi tod dirka Tour de France ali pa je	A
nimaš prav, ko v predgovoru sprašuješ bralca,	če	ne bi kazalo uničiti pleme, ki je dalo Nietzscheja	A
so, a navsezadnje nima prav nobenega pomena,	če	so Norvežani ali Holandci.Morebiti jih je pripeljala	A
neplemenito duševnost. Mislil sem si, da bo,	če	si ga ne pridobim jaz, štirikotni kos kruha	A
komisa. Oslinila ga bosta lahko samó pod noč,	če	se ne bo določilo hitro, še ta trenutek.In dan	A
Otopeli smo. A zato je vendar bolj prav,	če	me ne morete zavoljo komisa, ki sem si ga pridobil	A
Rajši me obsojajte zaradi tega komisa. Zakaj	če	je kadilčevo telo nazadnje klonilo, se je to	A
zavoljo kosa komisa, ki sem ga pojedel jaz.	Če	bi mu mahorke poklonil, bi vsaj odvzem enega	A
Takó pa je on spoznal, da je za človeka, tudi	če	se bo rešil teh paštnov, vse izgubljeno, zarežal	A
zelo široko razprle. Ob Andréjevem vprašanju,	če	ne bi kazalo zatreti rod, ki je tako oskrunil	A
izobčenju. Pa je spet res, da je bilo izjemno,	če	je nemški človek pokazal nekaj tega, kar smo	A
le laže stali pod hladnim aprilskim nebom. In	če	niso bili tako na tesnem, se je lahko kdo sesedel	A
strojnic, ki so bile uperjene v nebo. Ne vem,	če	je bilo potem, ko smo zastonj čakali v Hamburgu	A
da je bilo gnojno ognjišče globoko spodaj,	če	ima kak pomen govoriti o globini pri taki atrofiji	A
obema rokama si je držal koleno. Zelo prav,	če	te boli, sem pomislil in segel po kirurškem	A
rižem, beli lonček, in meni se je zdelo smešno,	če	mladi Siegfried misli, da se je mogoče odrešiti	A
Mad, se razločno zavedam, da je nerazsodno,	če	od nje pričakujem doživetja nekdanjega srečnega	A
nekdanjega srečnega ozračja. Mad se je spremenila, in	če	sem daleč od nje, sem bolj povezan z njeno podobo	A
251 . \/ visoko v zrak. In ta trenutek ne vem,	če	mi je na poletnih nomadskih potovanjih kaj ljubše	A
se, ne zapleta se v pajčevine svojih misli,	če	jih kaj ima.Prodaja les, stroje za ekspresno	A
odvrže sedlo in nagajivo odbezlja. In ni prav,	če	je preveč nežen, in spet ni prav, če je nebrižen	A
ni prav, če je preveč nežen, in spet ni prav,	če	je nebrižen.Tedaj celó reče: »Kaj se delaš!	A
»Časnik?« »	Če	ste takó prijazni.« »Kaj je, Liliana?« in beli	A
nekdo prepričuje, da bo imela več, ne manj,	če	bo govorila v materinem jeziku. »Spet politika	A
»Meni ni še nihče branil!« »	Če	pa si se že sama odrekla!« Potem spet dolgo	A
se nazadnje ne zvedri. »Še zaprli te bodo,	če	boš tak.« »Ko da bi te to kaj prizadelo!«	A
»Ko da bi te to kaj prizadelo!« »	Če	pa si takó neumen in nalašč iščeš nesrečo!«	A
« In je bila iskrena, in vidi jo, kakó bi,	če	bi ga zaprli, skomignila z rameni in rekla:	A
pa vnaprej vé, da je ne bo imel nič manj rad,	če	bo takó vzkliknila.In najbrž je zares, ko so	A
Še mar ji ni. A bi ji moralo biti,	če	naj bi bila takšna, da bi navezal pogovor z	A
Vrgel je brisačo na ramo, vstal in se oddaljil.	Če	je zdaj ne nagovorim, bom zanjo ali ošabnež	A
Da, v čem se loči od Liliane? A je krivičen,	če	jo sodi, ker če bi jo mogel odpeljati, je zdaj	A
od Liliane? A je krivičen, če jo sodi, ker	če	bi jo mogel odpeljati, je zdaj ne bi obsojal	A
tiste dajo samo toliko, za kolikor plačaš. A	če	je to ravnovesje edino, ki se ponuja?Zakaj vendar	A
Saj. In kaj zato,	če	se vse potopi v temi starega mesta, avgust in	A
In to ne bi bil beg. Nikakor ni on kriv,	če	so vse zdoma in ima ena vodene oči, ta pa skorajda	A
ki ga bo imel ob Liliani in njegovem trgovcu,	če	bo odšel; še na poseben način bo reven ob Jadranki	A
rekla in stegnila roke. »Lahko sem pridna, tudi	če	ne ležem k tebi.« »Tudi jaz govorim tvoje narečje	A
»Tržačani!« kriči v milanskem narečju. »	Če	nočete mojega blaga, ali nimate denarja, ali	A
Še kvartin, Pina,’ zakličem. Saj mora priti,	če	kličem na mizo, mora, človek.Kajpa, da mora	A
deklè v resnici svobodno, kot pravi Bismarck,	če	zapusti takšno hišo, ali pa jo ima policija	A
In on si misli, da bi bilo še bolj imenitno,	če	bi jo našel na klopi; dosti bolj imenitno.Bolj	A
ustavil. Ni zaradi misli, da ji bo neprijetno,	če	bo prisedel; ne meni se namreč ne ona za starko	A
nagovori in se poslovi od nje. Da, vse drugače bo,	če	se bo lepo poslovil. Držala je roko okoli njegovega	A
»Ne bodo več sužnje?« »	Če	se z abesinske planote ozre na morje, pravi	A
In je molčal. »No,	če	je rad kaj izmaknil,« je rekel čez hip.»No da	A
prislonila na križ, kakor da jo takó manj boli,	če	je njena roka tam. »Mojster je rekel: �j mi	A
Zdaj spet suva s krtačo, morda ji je laže,	če	pripoveduje in dela, ker takó manj živo misli	A
zdaj s svojim bratrancem kakor čez ozko brv.	Če	jo bo srečno prešel z njim, bo Ciril dober,	A
prešel z njim, bo Ciril dober, naiven otrok.	Če	ne, bo vse drugače, navaden primer, kakor na	A
da ne bi smel,« je rekla. »Zato sem vprašal,	če	je bil dober.« »Zmeraj isto vprašuješ.«	A
čez hip: »Pa jezika ni znal. Ali ni to nič,	če	ne poznaš jezika?« »Na to nisem mislil.«	A
Razumeti eno besedo za drugo, prikimati, tudi	če	nisi prav razumel?Iskati v plohi besed opore	A
Pri nas ni kakor drugod po svetu,« je rekla. »	Če	ne pozabiš svojega jezika, sta olje in ogenj	A
ne pozabiš svojega jezika, sta olje in ogenj,	če	ne znaš tujega, je zasmeh.« Spet sta dolgo molčala	A
Spet sta dolgo molčala. Potem je rekla: »Tudi	če	bi bil postal tat, ne bi bil navaden tat; manj	A
Saj, prav lahko bi bil tat. Tudi	če	je njegov bratranec, tat in amen.A če je otrok	A
Tudi če je njegov bratranec, tat in amen. A	če	je otrok, ki je v brezpravnem ozračju ves naiven	A
je ne razbere v jeziku, ki mu je še tuj? Tudi	če	bi bil tat, bi bil manj tat kakor navaden tat	A
manj tat kakor navaden tat. In tudi mi vsi,	če	bi bili barabe in tatovi, bi bili manj barabe	A
da se je spomnila. Mojster mu je zapretil: »	Če	ne daš moke, bom povedal gospodinji, da kradeš	A
pogledu, kakor da očita njemu. »Mar je dobro,	če	si pri dvajsetih letih takó otročji?« »In so	A
Ni bil dvom zaradi sramote. Tudi	če	bi bil res tat, ne bi bil tat, kakor je tat	A
Spet je molčala. »Potem sem mislila:	če	ga dohitim, bo vse prav, samo da ga dohitim	A
ne verjel,« je rekel. »In mojster, ki preti: ‚	Če	ne daš, bom povedal o čokoladi.’Človek bi skoraj	A
da se mu, da bi šel leč kot drugi na mizo.	Če	se nekateri ne bi sezuvali, bi bilo vse v redu	A
tista pevka.« Maks pa misli, da bi bilo dobro,	če	bi mogel dremati kakor Paolo.Zadosti sem se	A
Naj ga ogovori?	Če	spi, se lahko zadere, zakaj ga budi.Samo zato	A
Pismonoši salutira! Hotelskemu vratarju,	če	ima kapo s senčnikom in z zlato vrvico vsenaokoli	A
da jetnik misli, da je tukaj zaradi njega.	Če	noče odgovarjati, njegova stvar. In njegove	A
molčal. In pri tem si pravi, da ne bo več čakal,	če	se bo kujal in raztezoval tišino; obenem se	A
zaveda, da bi imel nerazločen občutek poraza,	če	bi se zdaj vrnil k sergentu. Še zmeraj kot sam	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani