Če bi mu mahorke poklonil, bi vsaj odvzem enega kosa kruha ne prispeval k shujšanju njegovega bitja. Takó pa je on spoznal, da je za človeka, tudi če se bo rešil teh paštnov, vse izgubljeno, zarežal se je smrti v obraz, si privoščil to, kar je imel najrajši, in s tem mogoče dosegel veličino, medtem ko smo se zapisali pritlikavstvu vsi, ki nismo mogli odtrgati oči od sesušenega, razpokanega kruha. Da, sem šepnil, imate prav, da molčite.