A da se niso majhni očetje vrnili med nas in nam povedali svoje zgodbe, ne bi o njih prav nič slutili. Ne vem več, kje jih je pobral esesovec, če je prišel ponje v blok ali jih je izbral kar na paštnu pred blokom. Postavil jih je v vrsto pred pisarno, in oni so kakor živali, ko se bliža huda ura ali potres, začutili nemir, ki je bil drugačen kakor tisti, ki se je vzdigoval iz praznih prebavil, tudi drugačen od rahlega drgeta, ki ga čutiš, ko te izbirajo za odhod na delo.