vrat (701-800)

lahno sem stopila izza taistih	vrat.	Mici me je še tisti hip	A
stisnila k zapahnjeni polovici hišnih	vrat.	Z razprtimi iztegnjenimi dlanmi	A
sem se kot v sanjah odtrgala od	vrat	in se zastrmela za njim.	A
Mullerjem. Izza reže kuhinjskih	vrat	sta zdaj gledali dve glavi: oče	A
brada, ki sili naprej. Krepki	vrat	zdravega moškega, s toplim razumevanjem	A
nekaj korakov naprej od tistih	vrat,	in - glej!Odprto okno, čisto pri	A
naprej glej, da se ti ne zvije	vrat.	Glej za nosom!"	A
zatisnila oči. Slišala sem tek do	vrat,	ki so se po tihem odprla in zaprla	A
bilo še bolj belo, noge, lahti in	vrat	še temnejši.Vse je bilo lahkotno	A
razbil, potem je iz omarice bliže	vrat	vzela kristalno karafo, ki jo	A
je ob vrsti belo prepleskanih	vrat	spustila po stopnišču in prečkala	A
in se mu brez sramu obesila za	vrat.	»Ovij me s seboj,« je tiho rekel	A
teboj.« Z eno roko jo je prijel za	vrat	in jo poščegetal za ušesom.Tako	A
da se je sločil njen vitki beli	vrat,	in oči so izpod dolgih, ukrivljenih	A
Njegova žgoča sapa ji je buhnila za	vrat.	Oplazil jo je zadah po žgani pijači	A
sem se po prstih prikradla do	vrat	spalnice staršev, nisem slišala	A
ni dobro. Nekaj me še davi za	vrat,	a najhujše je že mimo, Martina	A
imela občutek, da jo nekdo drži za	vrat.	Po tem opravku se bo usedla	A
jo znana močna roka prijema za	vrat.	Težko ji je bilo dihati, prsi ji	A
mesto prikovana. Prav od njunih	vrat	so prihajali glasovi.Strašni glasovi	A
rast, tja do velikih, strašnih	vrat	in brž na pot, ki je že zunaj	A
vračajo. Omotični pritavajo do	vrat	dóma, nahrbtnike zdaj skoraj vlečejo	A
tako vpiješ, ti še ne lije za	vrat!	« Dvignil je kozarec.	A
In notri! Namesto	vrat	sami obokani prehodi iz sobane	A
je mrko rekla in se umaknila od	vrat.	»K tebi pa ne grem.«	A
menda bi mu rad Lino nakopal na	vrat!	Sposobna je take brezobzirnosti	A
temni odprtini zadnjih kuhinjskih	vrat.	Tine je papir od sendviča	A
ko je hotel Resnik zgrabiti za	vrat	čokatega, naježenega, na skok	A
znancem sedèl za drugo mizo od	vrat.	Res trd ko klada.	A
Panično je pritisnil na kljuko	vrat,	misleč da se bodo odprla kakor	A
Resnik je s težavo odtrgal oči od	vrat,	za katerimi je pravkar izginil	A
Doktor je takoj prišel. Že z	vrat	je zaznal tisto strašno, nedvoumno	A
odpiranje in zapiranje avtomobilskih	vrat,	to zadnje od blizu, da ni preveč	A
kateri so bile na notranji strani	vrat	obešene na polovico, je potegnila	A
da sta naposled izenačena. Izza	vrat	kredence, kamor je dajala shranit	A
sobi, toda še preden je dospel do	vrat,	je že vedel, da se ni varal.	A
sunkoma podrhtevalo. Odpiranje	vrat	je zdajci zaustavilo še hujše	A
Dvignil se je na prste in iztegnil	vrat,	da bi bolje videl, kako je soha	A
ključavnice, podstavek pa nalogo	vrat,	ki niso smela biti premajhna.	A
zvezde, ki so romale mimo odprtih	vrat.	Zaspati ni mogel.	A
pregraje ob vodi, in sicer desno od	vrat,	če so kazali požiralniku hrbet	A
dvorano pa se je spravil blizu	vrat,	tako da je kmalu izginil v naraščajoči	A
ter jo poljubljal na lica, na	vrat,	na razpletene lasé in s kipečimi	A
stal sestradan pes, iztegoval je	vrat	ter cvilil proti nebu. Alešev	A
rekel izkušnjavec, iztegnil je	vrat,	izkobacal se je izpod plahte in	A
verni kristjani so se gnetli do	vrat	in samo tisti so ostali, ki so	A
kos krače bi ti sama skočila za	vrat!	Edini varuh je Bog in pa kvečjemu	A
svetilko in posvetila gostu do	vrat	... ”Notar iz Koritovja išče	A
kravato. ”Čemu nisi del tiste za	vrat,	ki si jo imel predvčerajšnjim	A
stopil v kupé, bi ga potegnilo za	vrat	in zaroke vznak nazaj na peron	A
pred njim je stala ženska. Njen	vrat	je bil razgaljen, tudi roke so	A
koraki, stisnjene pesti na hrbtu,	vrat	upognjen. Postal je pred njo	A
odvezala na prsih, svetil se je beli	vrat.	Njen obraz je bil širok, krepak	A
tudi glava je obležala mirno,	vrat	je bil trd in mrtev.Že se je bila	A
očesom peršpektivo od okna do	vrat.	Zagrnil sem svoje delo.“	A
sence, na toplo lice, na beli	vrat;	okrenila se je prav počasi prav	A
privzdignil ramena in stezal	vrat;	toda vsekakor se je domislil nečesa	A
Namršil je rumeni čop, zavil obili	vrat	ter zajavkal milo in zategnjeno	A
je časih mrzli curek šinil za	vrat.	Ali jaz sem gledal nepremično,	A
je splazil po prstih do mojih	vrat	in poslušal pri ključavnici.	A
suknje, izza katerih je motel	vrat.	Tu ali tam je hodil kdo brez srama	A
zgrniti čez lica in čez goli, beli	vrat.	Čutil sem do nje tisto skrito	A
stopa čez trdi škripajoči sneg do	vrat.	Žena ga prime za roko in ga pelje	A
prikažejo ob oknih. Odpre se tisoč	vrat,	in ljudje prihajajo na cesto,	A
zasvetil nad mano njen beli goli	vrat.	Ne mogel bi se dotekniti teh drobnih	A
gole do ramen, gol tudi dolgi	vrat	globoko do koščenih, napudranih	A
bile gole do komolcev in tudi	vrat	je bil gol.Pogledala sem v ogledalo	A
skočil je z dvema korakoma do	vrat	in je izginil v vežo.Nič drugače	A
Imela je gole, mesnate roke; gol	vrat	globoko do nesramnih prsi; rdeče	A
pobožno, stopil do velikih železnih	vrat.	Ta železna vrata pa so bila zaklenjena	A
korak bolj truden, bolj upognjen	vrat	in život; oči so gledale v tla	A
pokopališča in potem mimo zidu do	vrat.	Če ne stoje tam fantje in kade	A
nastal šum in ropot. Iz velikih	vrat	se je vsulo vse polno študentov	A
skopuh svoje srebrnike! Na sto	vrat	bom potrkal, stoprva pa se mi	A
napeto. Nato je polagoma iztegal	vrat,	odpiral kljun in oči so zadobile	A
Zmerom bolj se je iztegoval	vrat,	perje na vratu in na glavi se	A
nepoznana slast. Iztegnil je	vrat,	perje se je našopirilo, perotnice	A
ohlapno navzdol, kakor izžeto. Od	vrat	do vislic so stali vojaki v dveh	A
bi; nato pa sem ga zgrabil za	vrat	ter ga stresel, da je zašklepetal	A
sem pograbil z obema rokama za	vrat	ter sem ga treščil ob tla s toliko	A
vso močjo, poljubil jo na goli	vrat.	”Tja ... kjer si ti!“	A
mizi je gorela svetilka. Blizu	vrat	sta se tiščali ob zidu sestri	A
starec s citrami pred seboj. Na	vrat	so mu padali dolgi, redki lasje	A
plebejski družbi. Poleg velikih	vrat	je vzidana mramornata plošča in	A
sobo. Taval je po temni veži, a	vrat	ni našel.Veže ni bilo nikoli konca	A
napravil je sto korakov, toda	vrat	ni bilo nikjer.Domislil se je	A
ter prišel do visokih mrežastih	vrat	pokopališča.Znotraj pred vratmi	A
spodili, zdaj mu ne bodo zaloputnili	vrat	pred nosom!... Vzrok: nesrečna ljubezen	A
rumenega gospoda, stisnil ga je za	vrat	z obema koščenima rokama, tako	A
Najprvo sem se sprehajal od okna do	vrat,	roke prekrižane na hrbtu, glavo	A
priplazil v tistih grenkih urah do	vrat	mojih sanj ter dihnil na moje	A
je z rokami in hodil od okna do	vrat,	raztresen in vznemirjen. Ko	A
je trepetala nad Kórenom; dolgi	vrat	se je zvil, približala se je črna	A
obokani, žičasti gajbi. Zvijal je	vrat	in ves gornji život enakomerno	A
kakor na klinu v gajbi; nagnil je	vrat	in život globoko, zravnal se,	A
šel s teboj, da te spremim do	vrat,	ker si lepa!“ Pogledala mu	A
izbuljil oči, izpustil ciganov	vrat	ter telebnil na tla. Težko	A
ga je težka pest zgrabila za	vrat.	”Kaj?	A
je izlival vino po bradi in za	vrat;	zakaj pil je ležé in prelen je	A
se mu je mrzel curek izlil za	vrat.	”Kam je šlo?	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani