Nato je polagoma iztegal vrat, odpiral kljun in oči so zadobile nekako sovražno svetlobo. Zmerom bolj se je iztegoval vrat, perje na vratu in na glavi se je šopirilo, ježilo, perotnice so zamahovale, najprej nalahko, potem zmerom bolj hitro in srdito hreščeč glas je prišel iz tankega grla, kakor da bi brusil britev ob pili.
»Zakaj pa se jeziš, Hanzek?« se je hudovala Malči.