vrat (601-700)

redkobeseden in ga bole glava,	vrat	in prsi in desna peta, tačas mu	A
blagostanja. Dolgi lasje grejejo	vrat.	Kdor jih ima, mu ni treba okoli	A
okoli vratu krzna. Krasijo pa	vrat	nič manj kakor krzno. In ugled	A
prišlo, da sem policaja zgrabil za	vrat.	Tovariša sta tudi storila svoje	A
obude spomini, kako sem romal od	vrat	do vrat in kako dolgo tukaj stvar	A
spomini, kako sem romal od vrat do	vrat	in kako dolgo tukaj stvar potrebuje	A
enkrat še naj mi pridejo v roke!	Vrat	zavijem babi, zadi naj nosi tisto	A
Tiho se je umaknil v hlev. Toda	vrat	ni zaprl, da je skrivši gledal	A
spet hvalil Mokar in se obrnil do	vrat.	Na pragu je še postal, da pogleda	A
močna pest ga je zgrabila za	vrat.	»Janez, Janez, lepo te prosim	A
se ni nič pomišljal. Šel je do	vrat	in pritisnil na kljuko. Ni bilo	A
naježili. Ko se je priplazil do	vrat	drvnice, jih je naglo odprl, z	A
črednik Tomaž in zgrabil zlikovca za	vrat.	Pripognil si ga je čez koleno in	A
Tomaž ga je spet potresel za	vrat.	Gladko in kratko bi ga bil gnal	A
svitka dvignila kačja glava, za njo	vrat	in še kače za pedenj visoko.Kaj	A
noge, se zagrizla drug drugemu v	vrat	in se spet prekucnila. Sedaj je	A
koli je kdo mogel zagrabiti: za	vrat,	za tilnik, za ušesa, za gobec	A
Nesel ga je, da ga obesi na	vrat	stari mogočni kravi vodnici.Vse	A
jo s to otvezo nekako oprl ob	vrat.	»Vode mu dajte!	A
Stopil sem v največjo barako.	Vrat	ni bilo več, klopi znotraj so	A
njegovi postelji in mu varila čajev,	vrat	ovijala v tople obkladke in mu	A
izmisli: »Smrt se mi bliža, za	vrat	me bo zadušila.Le čakaj, prevarim	A
na vznožje, češ, smrt bo iskala	vrat,	pa naj me davi za noge.‒ Ko se	A
omahnila čez končnico postelje.	Vrat	se je napel, obe gnojni oteklini	A
plohov. Ko se je medved naveličal	vrat,	je obgodrnjavsal vso kočo.Krado	A
se preriva proti vratu. A tudi	vrat	je kmalu zalit z mrzlimi valčki	A
Vrišč utihne. Starka iztegne	vrat	in naperi težki kljun, da ga zasadi	A
in ‒ čavs ‒ pograbi starko za	vrat.	V zboru vse zavrešči, srenja vran	A
prenehala z brskanjem, iztegnila	vrat,	se ozrla z bistrim pogledom krog	A
roparja: na noge, po perju, na	vrat.	Koklja se ni zmenila za drobne	A
zobmi po njem, ga zgrabila za	vrat	in ga vrgla kvišku, kar čez žrebeta	A
ponoči dobro zaklenjeni.« »Vežnih	vrat	še nikoli nisem zaklenil.Čemu	A
« »In	vrat	niste zaprli!« »Samo nekaj minut	A
kar zadovoljen. Pri hlevu tik	vrat	je bila pasjica ‒ lesen hlevček	A
hiše. Ne bosta dan na dan snažili	vrat,	ki jih sploh osnažiti ni mogoče	A
stopa kralj. Nato je iztegnil	vrat	in prisluhnil na levo, na desno	A
v pozdrav, nato pa je iztegnil	vrat	in zapel ‒ pesem vzhajajočemu	A
našel, ji bo obesil zlat zvonec na	vrat.	« »In potem se bo na Sorškem polju	A
od mize, šla naglo ven, da niti	vrat	ni utegnila zapreti za sabo.	A
»Kaj imate?« je vprašala izza	vrat	mater, ki je gledala skozi okno	A
Tudi Francka se je prestopila od	vrat,	dvignila predpasnik, skrila vanj	A
Francka je odpahnila mater od	vrat,	stekla po stopnicah in se zaklenila	A
neslišno pritihotapila do vežnih	vrat,	odrinila zapah in izginila v noč	A
od koder se je čulo loputanje	vrat	in škripanje pokrova njene skrinje	A
ena, ampak deset smrti drži za	vrat	‒ hej!Kdaj pa si še ti bil v smrtni	A
z lic veselje, dokler ni odprl	vrat	v hišo, naglo in krepko, kakor	A
ko je prosta, me pa vrže izpred	vrat.	Pes vedi, kaj je bušilo vanjo,	A
predenj in prijel steklenico za	vrat.	Ciril se je dvigal počasi s stola	A
da je konj zasmrčal, ukrivil	vrat	in se pognal v divjem skoku po	A
govoril, je nehote segel z roko za	vrat,	kamor mu je obesila mati tri mogočne	A
Torej naprej! Objel je konju	vrat,	mu pritisnil lice prav k ušesu	A
pa se zopet zleknil iztegnil	vrat	in bežal kakor vihar. Zopet ovinek	A
strelico in jo poslala tujcu za	vrat.	Pa se je premagal.	A
in pokazale so se deské majhnih	vrat	v tleh.Priklonili so se, zgrabili	A
je tičala globoko med rameni,	vrat	kakor starega junca, nos potlačen	A
da je visoko vzpel dolgi žilavi	vrat	in zacepetal. »Tako, tako, očka	A
morem! Ko bi ne videl pred seboj	vrat,	skozi katera pojahamo v mesto	A
107 . / Nad pročeljem zlatih	vrat	je zableščal kip Viktorije*, bela	A
iumphalis** slavnostnega dne. Na sredi	vrat	pa je molčal monogram Kristov	A
mene, ti, pobeljeni grob! Zunaj	vrat	in ob cesti se je natlačila množica	A
Sprevod se je razprostrl od Zlatih	vrat	do Arkadijevega trga in čakal	A
krog mete. Za glavo, za konjski	vrat	mordà je tu in tam presegel zeleni	A
preganjalce in tekmece: bočil je	vrat,	potrepaval s perutmi, se umaknil	A
je Iztok vstopil, si ni upal od	vrat.	Na treh zlatih svetilnikih so plapolale	A
čim dalje prebije ob Ireni. Do	vrat	ga je spremil Epafrodit in ga	A
odhajal, ga je Epafrodit spremil do	vrat	na dvorišču in mu resno ponavljal	A
mesto ker bi ti straža ne odprla	vrat.	« »Prišel bi bil, gotovo bi bil	A
vrnil. Za hip se nisem ganil od	vrat.	« »Ko se vrne, mi takoj naznani	A
premajhna! Pojdita peš do odrinskih	vrat!	Zunaj vaju dohiti voz.	A
kratki tuniki, otvezen z verigo za	vrat	in priklenjen na jasli kakor žival	A
sam pa utegne dobiti verigo na	vrat	in se naseliti pod carskim dvorom	A
senca in te prime z dolgo roko za	vrat.	Nič se ne ve.	A
zvitosti v tvoji glavi! Če bi ti	vrat	tičal že v zanki, izmakneš glavo	A
kakor v labirintu, do zadnjih	vrat,	do stanu ječarjevega. Tu se je	A
gugala. Zopet je potegnil dolgi	vrat	proti lini in pogledal. Ob ladji	A
»Tunjuša! Davil sem ga, za	vrat	sem ga držal, pa mi je ušel, kravjerepnik	A
vetru, grebel z nogami, bočil	vrat	in se umikal močni Rustikovi roki	A
dvignjenim čelom. Prav tikoma	vrat	si je pritegnil oblastno z nogo	A
po zraku, se sklonil konju na	vrat	in pognal v skok po dolini. »Oj	A
očesom gor in dol. Stegnil je	vrat,	nastavil roko na čelo in veselo	A
pred njo in uklanjala vzbočeni	vrat.	Alanka je pošepetala nato Ljubinici	A
Stisnila je konja, nagnila se mu na	vrat	in vihrala dalje dalje. Topot	A
pririnili na valjih »želve,« do	vrat	in naslonili strehi k zidu.S stolpov	A
noči meč in ji nastavil rez na	vrat,	tako se je hipoma domislila Teodora	A
konjenico v Tzurulu. Toda da bi od	vrat	Bizanca pošiljal vojake?Ne!	A
Bresta s Smrekarico vred do vežnih	vrat.	Ko so jih odprli, se je vlila mesečina	A
glasno velela »noter« in mu šla do	vrat	naproti. Brest je vstopil	A
umolknil, kakor bi mu zadrgnilo	vrat,	in je potepeno zapustil sobo.	A
se je zmedel, ko je videl beli	vrat,	razsvetljen od zlatih zvezd, in	A
je bil usul z orehove veje za	vrat.	»I no, kaj bi se narejali	A
Takrat se je oglasila Alena izza	vrat,	kjer je še vedno stala.	A
približal Aleni, ki ni zaprla	vrat	za seboj. »S čim mi je	A
dvignil ročice in se obesil Aleni za	vrat.	Smrekar se je začel vnovič smejati	A
kožušček, vsi so jo spremili do	vrat;	kraguljčki so zapeli in sanke	A
Koraki so se tiho oddaljili od	vrat.	Kakor bi ga klic žene	A
v hipu vrnila in ni še zaprla	vrat,	pa je že molila. »Štefo	A
Dekleta in žene so oprezovale krog	vrat,	ki se niso odprla - celo uro ne	A
omamljen, in taval za Zaplaznico do	vrat,	da bi ga vsaj z enim očesom ugledal	A
oziral za tvojim biciklom, da si je	vrat	zlomil, ravno so ga odpeljali	A
Ivanka naredila korak naprej od	vrat,	tja proti mizici, kakor da sploh	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani