vrat (801-900)

kratko, pisano, čipkasto krilce,	vrat	je bil globoko razgaljen, tudi	A
veliki, zatekli opičji nogi.	Vrat,	pol metra dolg, se je vil neprestano	A
tik za mano, vzpenja, vije dolgi	vrat,	da bi mi pogledala v obraz.	A
so se razkoračile, iztegnila je	vrat	in je kotalila nizdol zelo urno	A
uidem nikoli. Iztegnil se je	vrat,	ogromno telo se je zazibalo in	A
enakomernimi koraki, zibaje se, zvijaje	vrat	in da se bliža. Pametna misel	A
goli tilnik, iztegnila bi bila	vrat	in nenadoma bi se prikazal pred	A
je še bolj, še bolj je iztezala	vrat.	Očitno je bilo, da je izgubila	A
se je na tla. Hkrati pa se je	vrat	visoko vzdignil, vzpenjal se zmerom	A
išči! Vzdigala se je počasi,	vrat	se je klanjal in vil zmerom močneje	A
rakev; oklop se je nenadoma zožil,	vrat	se je vzdignil tako visoko, da	A
Vzdignila se je pred mano, toda	vrat	se je sklonil v silnem kolobarju	A
potrebno in celo pravično, da bi ti	vrat	zavil?Zakaj nič drugače bi ne	A
peščena steza je držala do ogromnih	vrat.	Za ograjo je rastel plevel in na	A
je stopil na prste ter iztegnil	vrat.	”Rad bi ga slišal -- naučil	A
bile prazne in hodil je tiho od	vrat	do vrat.V zadnji sobi pa je stalo	A
prazne in hodil je tiho od vrat do	vrat.	V zadnji sobi pa je stalo visoko	A
Videl se mu je ves debeli, rdeči	vrat,	dol do kosmatih prsi.Glava je	A
raki; in na nobeni strani ni bilo	vrat	iz nje. Mate je stal pred kozolcem	A
lica; ruta ji je bila padla za	vrat,	lasje so se ji igrali na čelu	A
Vse -- ta čisti, rahlo upognjeni	vrat,	te svetlosinje, od sonca omamljene	A
postelje ter ga spečega zgrabi za	vrat!	Počasi, z odprto suknjo stopaš	A
mu je od brade ter curljalo za	vrat.	Začutil je mokroto na vsem telesu	A
kot da bi mu zlivali vodo za	vrat,	in tresel se je. Procesija	A
zgrabi trda pest in ga tišči za	vrat.	Marko bi ji kaj rekel, ali če se	A
ter se priril skozi gručo tik do	vrat.	”Vprašam te zdaj, ti sod natlačeni	A
hiša pa je bila prazna in mrtva;	vrat	ni bilo, trava je rasla v veži	A
pozdravljale, rdeče ustnice so vabile;	vrat	je bil razgaljen globoko do belih	A
Pa je ovil z desnico tisti beli	vrat	in se je nagnil do tistih kipečih	A
drugega, kakor šilast nos in koščen	vrat,	-- zapiši kaj takega ali podobnega	A
nobenega hlapca in tudi ne odprtih	vrat.	Od konja, ki je bil pogrnjen, se	A
dolgo pisano domačo haljo; beli	vrat	se je bleščal do ramen; kadar	A
Pest je bila popačila obraz,	vrat	in prsi, tako da se mu je pustna	A
čelo. Počasi ga vodi Ivanka do	vrat,	in ločita se ... Ali je kdaj	A
vežah in gledali bojazljivo izza	vrat,	kam da se obrne.Prišel je v vas	A
ji božali polrazgaljeni, beli	vrat.	-- -- -- -- -- -- -- -- -- --	A
spremil po stopnicah in prav do	vrat.	V veži mi je stisnil obedve roki	A
dolžnosti poljubil na beli, dišeči	vrat,	se je nenadoma zasmilila sama	A
čista, bela lica in čist, bel	vrat,	rjave, zamišljene oči, temno kostanjeve	A
ne padeš! -- Ni treba zapirati	vrat,	France; naj gredo netopirji ven	A
plesnivem vzduhu. Dospeli so do	vrat,	Tone je prijel za kljuko in jo	A
malo! - Če nečeš, da ti popolnoma	vrat	zavijejo, poslušaj moje nauke	A
ustnice, na polna, vroča lica, na	vrat	in na bluzo. ”Kako znate poljubava	A
povrhu! Človeku se lehko zadavi	vrat,	tako ali drugače!Ni treba, da	A
ovratnika se je vzpenjal dolg, koščen	vrat,	prav tako dolge in koščene so	A
ne!“ Videl je njen goli, polni	vrat,	njene gole, okrogle roke in je	A
lesketal, v poldanskem soncu. Do	vrat	so vodile visoke, zidane stopnice	A
zatišje ob krstnem kamnu blizu	vrat.	Tam molijo očitni grešniki, ki	A
svetel trak, svetla pentlja na	vrat;	lahke bluze, svetle, prozorne	A
na pokopališče; prišel sem do	vrat,	pa sem se vrnil.Kakor strah je	A
bilo hudo v tujini: ”Pridem do	vrat	in takrat bom slišal njen glas	A
zasadilo jeklene prste v njegov	vrat	... nekaj mrzlega se je zarezalo	A
obraz je bil kakor umit in tudi za	vrat	mi je curljala voda; mraz mije	A
v pasu in je oklepal z levico	vrat	ženske, ki je napol stala, napol	A
je svetil zid visokih zidanih	vrat.	Kakor na svatbo sta se zibala črna	A
snahi, šla je Marija po prstih do	vrat	ter prisluškavala ...Snaha je delala	A
Ruta se ji je bila nagnila za	vrat,	v lica ji je bilo vroče in pod	A
da bi ji pihal hladan veter za	vrat	in po telesu dol. ”Nečejo čakati	A
kamenite stopnice so držale do	vrat	in ljudje so hodili venomer gor	A
pa se je pognal siloma spet do	vrat.	Ljudje so molčali in so rili s	A
se ji usule na lase in na goli	vrat.	”Pridi!“ je zaklicala in vedela	A
grabijo in že je stisnil Mihov za	vrat,	kakor s kleščami je stisnil debeli	A
kleščami je stisnil debeli potni	vrat	in oči buljijo vanj z velikim	A
roke pod pazduho, za laket, za	vrat,	potegnili so ga dol, pol onesveščenega	A
kmalu spet ura, ko ga primejo za	vrat.	Ni se mogel otresti skrbi in	A
zmerom, kakor da bi jo tiščali za	vrat,	ne zasmeje se nikoli, hodi po	A
in neusmiljeno roko, zgrabi za	vrat	in ne izpusti več, potiska zmerom	A
je stiskala smrt neusmiljeno za	vrat,	se je izlil na hišo božji blagoslov	A
se vrstili počasi mimo velikih	vrat,	kjer je stala gospoda - župnik	A
stopnice so vodile do velikih	vrat.	Temno je bilo v cerkvi in slovesno	A
ko je prišla do velikih belih	vrat,	ki so bila zmerom zaklenjena in	A
toliko ga ne bova spila, da bi	vrat	ne našla.“ Porinil ga je pred	A
ljubi otrok ...“ Iz velikih vhodnih	vrat	so se vsuli študentje.Matičevka	A
nekaj nenavadnega.“ Izza priprtih	vrat	se je bleščála svetloba in v gostilni	A
da je bil še belejši njen beli	vrat.	Glas njegov je bil tih in plah	A
je gole roke, poljubljal goli	vrat	in zdelo se mu je, da plava s	A
njegovi in kako mrzel je goli	vrat.	”Nič ne trepeči, sirota, nič	A
zavil se je v suknjo; v goli	vrat	mu je rezala megla in močila mu	A
kuhinjo in je hodila hitro od	vrat	do vrat, pesti na čelu in solze	A
in je hodila hitro od vrat do	vrat,	pesti na čelu in solze so ji kapale	A
hladu, ki ji je bil dahnil na goli	vrat,	da so njegova lica bleda in mrzla	A
grlo, kakor da bi nas grabilo za	vrat.	Tresel sem se, ko je stopila Hanca	A
ker se bliža roka, da jim zavije	vrat.	Srečali smo na kolovozu raztrganega	A
dekliško nežni črti upognjeni	vrat,	razgaljene roke, oči, velike in	A
na njene bele rame in na njen	vrat,	odgaljen globoko do mladih, polno	A
belobleščeče skalice na svetu -, dol na	vrat,	na rame, na polne rame, na kraljevski	A
na polne rame, na kraljevski	vrat,	in pili so ter se igrali, smejali	A
čelom, ustnice debele, brada ozka,	vrat	dolg in žilav, a postava koščena	A
so mu dragi znanci. Romanje od	vrat	do stene in od stene do vrat mu	A
od vrat do stene in od stene do	vrat	mu je prav tako lahko in vsakdanje	A
podobno. Na cesto ni bilo ne	vrat,	ne oken; po ozki stezi za potokom	A
prišel človek do ogromnih težkih	vrat,	ki so bila zmerom zaklenjena;	A
obema rokama, pritisnil ustnice na	vrat	ter se vsesal vame in srkal počasi	A
prijateljeva ju je spremila do	vrat.	”Kdaj se vrneš?	A
od katerega je bilo do glavnih	vrat	po priliki petnajst, a do ograje	A
senca je segala prav do železnih	vrat.	Župnik se je odkril in je povesil	A
temi in je padel, prišel je do	vrat.	Ob vratih se je zibala črna senca	A
cerkev je bila spet polna do	vrat,	kmetje so klečali in so se trkali	A
in ni mogel; tiščalo ga je za	vrat	kakor železna roka. Na	A
so mu padale debele kaplje za	vrat,	na roke, na upognjeno glavo; curljale	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani