slika (201-300)

poljubujeva kakor prej. Njena	slika	visi v moji sobi.Širok bel klobuk	A
polagoma utihnili v daljavi ...	Slika	je ostala nedovršena - samo bel	A
šla k njemu in on jo je čakal...	Slika	je ostala nedovršena, rok ni bilo	A
ustnicah. V vsakem človeku živi	slika,	ki je ne sme in ne more naslikati	A
beli prt. Nad oltarjem je bila	slika	in oči, ki niso razločile belega	A
pravijo nekako, da je roman verna	slika	dobe, kakor se ta doba razodeva	A
dovoljnimi. Mračilo se je; Prešernova	slika	v ozadju je otemnela; zagrinjalo	A
bila bela, prazna, ena sama sveta	slika	je bila na steni, pod njo je visel	A
dekleta, na gospodično, toda njena	slika	je bila meglena, komaj sem se	A
izgubil. Ostala mu je gola soba in	slika	Kristusova s trnjevo krono in	A
ustvariti si popolno sliko, je ta	slika	nova, ni verna in tudi ni jasna	A
so postali leni in neokretni;	slika,	ki mi je šinila prej kakor blisk	A
Naslikana je bila Tinica in	slika	je bila podobna na prvi pogled	A
je pljunil pred podobo. Tudi	slika	je bila hinavska, iz hinavskega	A
pripravna za roman: obširna in pisana	slika	naših političnih razmer...«	A
hoteli zasmehovati. Ves malin je	slika	bede in zapuščenja. Jurij koraka	A
le sanje? Ali ni oživela samo	slika	umetnikova ter se izlila iz okvirjain	A
otomano je visela v zlatem okvirju	slika	gospe Francke.Okrogli, smehljajoči	A
posteljo pa je visela živobojna	slika	svetega Jurija, ki je bil nameril	A
ni več goreča kakor prvi dan.	Slika	nebeškega ženina obledi, dehteče	A
in graditi. Izginila je stara	slika	Peči, novo, dvonadstropno poslopje	A
in leta stara, komaj še jasna	slika	v starem, okrhanem okvirju: veliko	A
čudno grozo je prevzemala resna	slika	malo deklico, ki je vsak dan gledala	A
polzavednih let je bila čudna	slika,	v katere vznožju so potekala leta	A
zgodnje predstave, ni zgubila	slika	svoje moči nad njo.In ko se je	A
oko, je čutila, da ji je celo ta	slika	nekam tuja, malomarna.	A
vedno zopet se ji vračala gotova	slika	v spomin.Močni in krepki fant	A
vedno in vedno je stala pred njim	slika	begajoča mu duha.Rogala se mu	A
in venomer prihajala na površje	slika	poti skozi mraz in snežene nasipe	A
Žalibog ga Neža ni umela. »Žabja	slika	na vodi, ti.Prej sem ti bila dovolj	A
se ji je zdelo, gleda Lipetova	slika.	Tedaj se je vrgla Anica	A
Šmarno goro. Toda nocoj je ta	slika	dremajoči Jerici nekako hitro	A
hrepenenje nazaj na Peč strašna	slika	te noči, in zopet je pohitela	A
hudičev in hudob mu je zrasla	slika	peklensko drzne nazornosti: golo	A
so šle mimo smisla in besedila.	Slika	mlade žene, ki je govorila na	A
prenesel iz »mape« vsako črto na zid.	Slika	je bila mogočen enakostraničen	A
peklenske zveri. Voglata četverokotna	slika	pa je bila kakor s štirimi žeblji	A
skozi okno. Vstala je pred njim	slika	mesta na vodi.Pod mostovi in ob	A
polagal klas za klasom v krilo.	Slika	je prevzela vikarja in je pazil	A
brezmočnem uporu: »Svinja!« Nato je	slika	ugasnila, a vstala je nenadoma	A
tedaj Zucco. Na obesku je bila	slika	črnega rogatega klerika.Obličje	A
kazal hrbet. Nad mizo je visela	slika,	celoten portret grofice Terezije	A
Pa mu vstane v živem prividu	slika:	štirje trpki, topi, mišičasti	A
razgrnil, v gledalce je zazijala	slika	baročne dvorane s stebrovjem in	A
ihtela žena, »na kanalski cerkvi je	slika	svetega Krištofa. Ozri se nanjo	A
mrzlica, ves prostor drgeta z njo,	slika	na steni.Od daleč ječi zvon pri	A
svetopisemskih slik, je zdaj vstajala vanj	slika	obličja božjega. Ni ga bil vesel	A
da si se dal slikati. Kdor se	slika,	dvakrat živi, je pisalo po vseh	A
strani je bila velikanska presna	slika,	v živih barvah kažoča našega Odrešenika	A
menil! Toda svet ni tak, kakor se	slika	v dušah vaših!Višjih razmer zahtev	A
drugi nekaj obleke ne! Tudi črna	slika	v razpadlem okviru je bila raztrgana	A
blagajnika, se je zdrznil, in vsa lepa	slika,	ki ga je ravnokar omamljala, je	A
je za ovinkom pokazala celotna	slika	velikega tržaškega mesta, je tlesknila	A
bila to zapeljiva kretnja, lepa	slika,	zakaj Marija jo je ponovila in	A
zavešena, stene prazne, ena sama	slika	je visela nasproti oknu; pod njo	A
iz vljudnosti je rekel: »Lepa	slika.	« »Zame najlepša,« je oni vzdihnil	A
kakor Horac svojega v lepem verzu	slika:	Immoritur studiis et amore senescit	A
zrcala visela le ena sama podoba:	slika	nekega viteza v železnih oklopnicah	A
misliti in ne one druge preskočiti.	Slika	o težkem življenju tega moža mu	A
kazal, kako lahko postane človek,	slika	in prilika božja po duši, v eni	A
gleda jo dolgo, nepremično.	Slika	je kazala mladega, lepega moža	A
majhen, rdeče obrobljen portret.	Slika	je kazala mladega lepega moža	A
Pfizer Na steni nad menoj visi	majhna	slika.Suhoparen opazovalec, ki	A
časov, dejal bode takoj, da je	slika	stara blizu petdeset let in da	A
Majhna, na prvi pogled neznatna	slika	kaže deklico, recimo, sedemnajstletno	A
Čemu pa še ta spomin!	Slika	na moji steni je ostala; ona pa	A
stopiti vprvič pred širše kroge.	Slika	je bila skoro dovršena; duševno	A
pred oknom pa je visela pričeta	slika.	Pohištvo bilo je borno.	A
popoldansko sonce ‒ ali ni to krasna	slika?	« »Krasna ‒ pa lepša in hvaležnejša	A
pa ta prekleti župan že tri ure	slika	tiste vražje nakaznice in še ni	A
plameneči naročaj, bo ti velika	slika	s perspektivno risanimi prizori	A
navadne vzgoje bogatih hčerá in	slika	posledic takšne vzgoje, sploh	A
sumljiva čast, da sedaj tvoja	slika	poveličuje album mednarodnih sleparjev	A
prazni lev. Tvoj lev je pristna	slika	sedanjega pesimizma.Zavedeni po	A
drobnim ustnicam. To bi bila lepa	slika!	Otrokove bistre oči pol zvedavo	A
Ko bi trenil, se je spremenila	slika	v živ igrokaz, ki se je odigraval	A
Novo življenje mu je vdahnila ta	slika	v ovenelo truplo. Nova nada mu	A
glavnem mestu Carigradu, in ta	slika	ji je rešila življenje!«	A
dobe slovenskega naroda. To je	slika	iz onih časov, ko je neverni Turek	A
ljubezen ... Nato je prišla	slika,	pravzaprav kratek film v počasnem	A
na desni, reka pod nogami ...	Slika	nima prave teže, a vztrajam v	A
tihi mrak oznanja skorajšnjo noč,	slika	ima moč privida, a tam zadaj so	A
in tako po praznično nališpana	slika.	Krčmarica zakašlja, premolči dve	A
�j Macinija, Macinija!’ ‒	Slika	je bila dosti grdo zmazana, ali	A
videl, da stoji v oltarju velika	slika	Matere božje, ki ji je bilo srce	A
njen mož, padli vojak. Druga	slika	kaže njega in ženo z malo hišico	A
je sliko v žep in zamrmral: »Ta	slika	me bo spremljala, da bom vedel	A
steno karavle, kjer je visela	slika	pokojnega kralja Petra v lepi	A
življenje. Pred oči mu je priplavala	slika	njegove matere, ki ga je še dopoldne	A
soncu, vetru in snegu je tista	slika	na znamenju že zbledela.« Stari	A
če ima denar in lepe gozdove.«	Slika	se mu prikazuje za sliko.Pred	A
so kakor pribite. Naenkrat se	slika	spremeni.Dana dvigne roke.	A
beseda tiskana v vseh listih in še	slika	povrhu.Nekoč sem poslušal poslanca	A
okusni sobi je na steni visela	slika	dveh lepih konjskih glav. Nadgozdar	A
steze je bila pritrjena pokvarjena	slika	Višarske matere božje.Vsa bukev	A
rekel, da je slikar. Tak, veš, ki	slika	stenske podobe.Oblečen je bil	A
sprejemnici velika podolgovata oljnata	slika,	ki jo je predstavljala v črni	A
mislim, se mi zdi, da je bila tista	slika	tudi v njegovi duši: polje, siva	A
sobi, kjer visi na steni velika	slika	z rumenim levom, kraljem noči	A
pred njo v višini oči visi druga	slika.	Olje na platnu.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani